Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Cia Yehova Sha Er A Saan We Iyol yô!

Cia Yehova Sha Er A Saan We Iyol yô!

Cia Yehova Sha Er A Saan We Iyol yô!

“Saan or u nan cie TER la iyol, man atindi a Na a doo nan ishima tsung la.”—PASALMI 112:1.

1, 2. Aluer or ngu cian Yehova yô, nana zua a nyi?

 MSAANYOL gbe van tsô ga. Kwagh u a ne or msaanyol u mimi yô ka u tsuan akaa a vough shi eren akaa a dedoo geman palegh akaabo. Yehova, Orgban se na se Bibilo i i lu Mkaanem nam la ér i̱ tese se kwagh u se er ve se ember uma yô. Nahan aluer hemen u Yehova doo se ishima shi se mba dondon u yô, se tese ser se mba cie Aôndo, nahan a saan se iyol.—Pasalmi 23:1; Anzaakaa 14:26.

2 Ken kwaghngeren ne, se time sha akav a ior mba i er kwagh ve ken Bibilo man mba sha ayange ase ne, a a tese ér mba ve cie Aôndo yô ka ve zua a agee a hendan a isharen i eren kwaghbo shi ve taver ishima sha u eren kwagh u dedoo kpaa la. Shi una wase se se nenge er mcie u cian Aôndo ka a na i saan se iyol shi a mgbegha se u sôron igbenda yase vough er Tor Davidi er nahan. Shi se nenge er mcie u cian Yehova a lu kwagh u injaa u mbamaren vea tese ônov vev yô. I kaa a vese ken Mkaanem ma Aôndo ér: “Saan or u nan cie TER la iyol.”—Pasalmi 112:1.

Aluer Se Er Kwaghbo yô, Se Er Nan Ve a Hide a Saan Se Iyoloo?

3. Kanyi yange i wase Davidi ve gema ishima sha asorabo na?

3 Se hen ken ngeren u ken ijime la ser Davidi er akaabo atar a a tese ér a kera cia Aôndo ga yô. Kpa ieren na zum u Yehova tsaha un la tese ér lu or u cian Aôndo u mimi. Er cian Aôndo kpishi yô, a lumun ibo sha akaabo na cii, nahan a sôr gbenda na shi sôr mlu na vea Yehova kpaa. Akaabo a a er la va un a mbamzeyol kpishi shi a va mbagenev kpa a mbamzeyol, nahan kpa a gema ishima sha mimi nahan Yehova lumun un shi a za hemen u suen un shi veren un doo doo kpaa. Sha kpôô yô, ikyav i Davidi la ia taver Mbakristu mba sha ayange ne mba ve er isholibo i vesen la asema kpen kpen.

4. Mcie u cian Aôndo una na a hide a saan or iyol nena?

4 Nenge ase ikyav i Sonja ne. * Sonja lu kwase u pasen ivangeli hanma shighe, kpa kôr ijende a ior mbabov maa a hingir u eren kwagh u i gbe u Orkristu nana er ga yô, nahan i dugh un ken tiônnongo u Kristu kera. Kaven ibumegh nagh yô, a gba nôngon ér una hide a sôr mlu na vea Yehova. Shighe karen yô, i hide a na ken tiônnongo u Kristu. Er Sonja er kwaghbo nahan kpa, mayange je isharen na i civir Yehova la i ndôhôr ga cii. A hide a hii tom u pasen kwagh hanma shighe la. Ayange nga kar yô, a vôso ortamen ken nongo u Kristu; hegen un vea nom na mba civir Aôndo saan saan ken tiônnongo. Sonja vaa afanyô kpishi er yange un tsume un undu tiônnongo u Kristu nahan, kpa saan un iyol sha ci u yange cia Aôndo nahan kwagh la wase un u hiden hen Yehova.

Guda u Yan Ican a u Eren Kwaghbo

5, 6. Pase er Davidi zua a ian i wuan Saulu kwa har kpa wua un ga yô?

5 Aluer mcie u cian Aôndo wase se se palegh u eren kwaghbo yô, a hemba doon cii. Kwagh u Davidi yange er la tese ér kwagh ne ka mimi. Sha shighe ugen la Saulu lu zendan Davidi a iorov dubu utar nahan a za nyôr ken bar u Davidi vea ior nav kpa yer ker la. Ior mba Davidi kaa a na ér a wua Saulu, gadia ka Yehova je a ne orihyom na u bo u bo ne sha ikyev na ye. Davidi maa mough nyighaa nyighaa za tôndo tsumbuikyondo u Saulu. Kpa er Davidi cian Aôndo yô, ishima gba zan un iyol sha kwagh u er la shin er lu kwagh u bo ga nahan kpaa. Tsô a kaa a ior nav mba ishima lu vihin ve la ér: “TER A̱ yangem er me er terem kwagh ne ga yô, ka or u TER, u i shigh un mkurem yô, me bende uwegh agh sha a na ga.” *1 Samuel 24:1–7.

6 Sha shighe ugen di tugh za kôr Saulu vea ior nav mape maa ve haa afo her ve lu yaven. Tsô Davidi vea Abishai mough za hen pe ve lu yaven la kpa or môm nder ga, gadia “TER haa ve mnyam, ve yav mem mem.” Abishai soo ér una wua Saulu kwagh na maa a bee. Kpa Davidi venda a na, a pine un ér: “Ka an nana cihi nana za uwegh ku nan sha or u TER, u i shigh un mkurem, man nana lu a ishô?”—1 Samuel 26:9, 12.

7. Kanyi yange i wase Davidi ve er isholibo ga?

7 Hii nan ve Davidi zua a ian i wuan Saulu kwa har kpa wua un ga? Lu sha ci u a hemba cian Yehova a Saulu. Davidi yange tsua ér guda una ya ican a u eren isholibo, sha ci u cian Aôndo sha mimi. (Mbaheberu 11:25) Yange lu a vangertiôr ér Yehova kor ior nav shi una kura un kpaa. Davidi shi fa ér aluer un ungwa imo i Aôndo shi un suur sha a na yô, a saan un iyol shi una zua a averen kpishi, kpa aluer un wa atindi a Aôndo ikyo ga yô, Aôndo una venda un. (Pasalmi 65:4) Shi yange fa kpaa ér Aôndo una kure ityendezwa i a er a na ér una ver un tor la shi una kar a Saulu kera sha shighe u a nenge i doo un la.—1 Samuel 26:10.

Saan Mba Ve Cie Aôndo la Iyol

8. Kwagh u Davidi er zum u i lu hendan a na la ka ikyav hen a vese nena?

8 Er se lu Mbakristu yô, se fa ser a naha se tar shi a tôv se a ican shi ameen agen kpa aa va sha a vese. (Mateu 24:9; 2 Peteru 3:3) Ashighe agen je yô, anyiman aa gba hen atô wase a mba se civir Yehova imôngo je kpaa. Kpa se fa ser Yehova nengen akaa cii shi ongo mbamsen asev, nahan una sôr akaa cii una ver vough sha shighe u a nenge i doo un la. (Mbaromanu 12:17–21; Mbaheberu 4:16) Sha nahan yô, se mba cie mba ve hendan a vese la ga, kpa se mba cie Aôndo shi se mba suur sha a na ser a yima se. Er Davidi kpa yange er nahan, se kpa se mba oron iyev sha kwagh u mbagenev ve er se la ga, shi se mba peren atindiakaa a perapera ser se palegh ican i yan ga. Sha nahan yô saan se iyol. Saan se iyol nena?

9. Ka ikyav i nyi i tese ér aluer mba tôvon or u cian Aôndo a ican je kpa a saan nan iyoloo?

9 Orgen u er tom u mishen ken Afrika anyom imôngo yô kaa ér: “Ka m shi henen kwagh u ngô ugen vea wan na u kwase u lun anyom pue kar. Yange ve venda u yamen takerada u patii sha ci u mba Mbakristu nahan ve soo u wan ave sha akaa a taregh ga. Nahan ikpelaior i toron asema yisa ve sha gbenda gbidye ve coholoo maa na ve ian ér ve yem. Er ve lu yemen yô, ngô la lu kumbur wan na u lu vaan sôngor la, gadia taver un kpishi er i hii ve ikpelaior la i er kwagh a ve nahan yô. Ishima i vihi ve hen shighe la kpishi, kpa ve lu a imoshima i wang. Ken masejime yô, saan ve iyol sha er ve ongo imo i Aôndo yô. Yange vea yam takerada u patii la yô ma saan ikpelaior la iyol kpen kpen. Ma i na ve msôrom ma nyohon shi ma i kuhwa ve zan zan ma i yem a ve ken ya ve. Kpa ken ishima i ngô la man wan na yô, ma saan ve iyol ga, sha ci u ve per tindi u Aôndo, nahan ma ve ule kpishi.” Kpa er ve cian Aôndo yô, imba kwagh la er ve ga.

10, 11. Kwase ugen yange cia Aôndo nahan kanyi i dedoo i due kere?

10 Shighe u se tagher a ikyaa i kuran tindi u Aôndo a we sha kwagh u uma la kpa, mcie u cian Aôndo una na a saan se iyol. U tesen ikyav yô, zum u Mary lu iyav mbu wan na u sha utar yô, ortwer wa un kwagh ér a dugh mbu. A kaa a na ér: “Mlu wou vihi kpishi. Mar ua taver we, nahan alaghga u kure iyange nyian ga. U kpe, wan u ken uya la kpa una kpe. Wea mar a mar wan shon je kpa una lu dedoo ga.” Mary lu henen Bibilo a Mbashiada mba Yehova hen shighe la, kpa lu a er batisema ga. Nahan kpa, a kaa ér: “M tsua u civir Yehova, nahan a lu nyi kwagh je ia er kpa, me za hemen u ungwan imo na.”—Ekesodu 21:22, 23.

11 Nahan Mary za hemen u henen Bibilo a iyav nav shi lu nengen sha tsombor na kpaa. Ayange nga kar yô, Mary mar. A kaa ér: “Mar ne yange u wa taver hemba ú ônov av mba uhar mba hiihii mbara, kpa kwagh u vihin er ga.” Mcie u Mary cian Aôndo la wase un lu a imoshima i wang, nahan ica i gba ga je maa a er batisema. Er wan na lu vesen yô, un kpa hen u cian Yehova, wan shon ngu civir Aôndo shin afishi a branci a Mbashiada mba Yehova hegen.

‘Taver Ishima You ken Yehova’

12. Mcie u Davidi cian Aôndo la taver un ishima nena?

12 Er Davidi cian Yehova yô, kwagh ne wase un u palegh kwaghbo shi taver un ishima u eren kwagh sha kwaghfan zum u á tagher a mbamzeyol kposo kposo yô. Davidi vea ior nav yange ve yevese Saulu ve za yer ken gar u Shikelagi ken tar u Mbafiliti inyom i môm man iwer inyiin. (1 Samuel 27:5–7) Iyange igen yô, er ior mba ken gar la lu ga yô, Mbaamaleki va nande gar ve shi kôr kasev vev kua ônov vev man uzendenya vev yem a mi. Davidi vea ior nav mba hidi mba ongo kwagh u er la yô, ve vaa kpishi. Tsô ishima hii u vihin ior mba Davidi a na, ve gba kaan ér vea ta un awen. Davidi kpa ishima lu nyian un tsung sha kwagh u er la, kpa a gba uwer ga. (Anzaakaa 24:10) Er Davidi cian Yehova yô, a gema hen a na, a ‘taver ishima na ken Yehova.’ Nahan Aôndo wase Davidi vea ior nav ve zenda Mbaamaleki ve za ngohol hanma kwagh u ve tôô cii.—1 Samuel 30:1–20.

13, 14. Mcie u cian Aôndo yange wase Kwasekristu ugen u tsuan kwagh u vough nena?

13 Mbatomov mba Aôndo nyian kpa mba tagher a mbamzeyol mba ka ve na ve i gba u vea suur sha Yehova shi vea er kwagh sha ishima taver kpaa yô. Se tese ikyav sha Kristina. Shighe u Kristina lu anyekwase la Mbashiada mba Yehova henen Bibilo a na. Kpa hen shighe la a soo wener una fa u kuhwan piano nahan a̱ mir amar yô, un za kuhwa kwagh her; tsô a gba mi henen piano je, shi za ikyura kpaa. Heela tseegh ga, kunya kôr un u eren tom u pasen kwagh shi lu cian ér aluer un er batisema yô, una ngee a tom u eren yum. Kpa er Kristina za hemen u henen Mkaanem ma Aôndo yô, ma er tom ken a na. A hen u cian Aôndo, shi a fa ér Yehova soo wener mbatomov nav ve soo un a ishima ve cii man a mfe ve cii man a uma ve cii kua agee a ve cii. (Marku 12:30) Kwagh ne na yô, a tsegha iyol na sha ci u Yehova shi a er batisema kpaa.

14 Kristina sôn Yehova ér a wase un una za hemen u civir un. A kaa ér: “Yange m fa er tom u kuhwan piano u lu u kiriki ga yô, sha ci u gba u me zenden sha hanma shighe, shi hanma inyom yô me kuhwan kwagh sha ajiir kposo kposo a kuma er 400 nahan. Nahan m de m hide m gba tesen tica sha er me zua a inyaregh ki koson iyol yam shi eren tom u pasen kwagh hanma shighe kpaa yô.” Hen shighe la i lôhô Kristina ér a za kuhwa kwagh hen iyou i amaregh i hemban doon cii i ken tar na sha kwa u hiihii. A kaa ér, “kwagh kuhwan wam u hiihii ken iyou i amaregh i ken tar wam la lu kwagh kuhwan wam u masetyô je la.” Kristina vôso ortamen u ken Kristu ica i gba hegen. Un vea nom na cii mba civir Aôndo shin afishi a branci a Mbashiada mba Yehova agen hegen. Saan un iyol er Yehova a ne un agee a tsuan kwagh u vough man er un lu civir Yehova a shighe na man agee a na cii hegen nahan.

Dyako u Injaa

15. Davidi yange ver ônov nav dyako u nyi, man er kwagh ne nena?

15 Davidi ngise nger ér: “Va nen, ne mbayev, va ver nen ato her a mo; me tese ne u cian TER.” (Pasalmi 34:11) Er Davidi lu ter yô, a soo wener una ver mbayev nav dyako u hemban doon cii—dyako shon yô, ka u tesen ve er vea cia Yehova sha gbenda u vough man u hemban doon cii yô. Davidi yange tese sha mkaan man sha ieren ér Yehova ka Ter u lun a dooshima u a we ônov nav mba ve lu shin tar la ikyo shi a den ve akaabo kpaa yô. Ma shighe môm kpa Davidi tese ve ér ka Aôndo u zeren wan ior atindi shin u cier iyol u a we iyol a kegh a kegh ér or a per tindi Na yô una tsaha nan ga. Davidi pine ér: “Mbamtsum yô, ka an nana fatyô u kaven ve?” Shi a kaa ér: “Nam ishô sha mbamtsum mba ken myer.” A ôr kwagh ne u tesen ér un ngu a vangertiôr wener Yehova tôvon se ér una fa akaabo ase ga. Davidi na jighjigh ér aluer un nôngo sha afatyô na cii yô, Yehova una lumun un kua mkaanem nam man mbamhen nav kpaa.—Pasalmi 19:12, 14.

16, 17. Mbamaren vea tese ônov vev u cian Yehova nena?

16 Davidi ver mbamaren ikyav i dedoo kpen kpen. Ralph vea anngô na u nomso mba civir Yehova shin afishi a branci a Mbashiada mba Yehova hegen. A kaa ér: “Mbamaren asev yese se doo kpen kpen; gbenda u ve yese se la na yô mimi doo se ishima je zua ga. Shighe u se lu yev la mbamaren asev vea ôron akaa a ken tiônnongo yô, se kpa ve na se ian se ôr kwagh, nahan se hingir u taver ken mimi vough er ve nahan. Ve wase se u fan ser se fatyô u eren akaa a dedoo ken mcivir u Yehova. Tsombor wase yange u mough u yem twev ken tar u kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh u Tartor yô, se lu ker anyom imôngo se lu wasen u veren atôônanongo a he.

17 “Lu atindi kpishi wase se ve se za hemen u civir Aôndo ga, kpa lu sha ci u mbamaren asev nenge ér Yehova ngu Aôndo jim jim shi ve fa ér ngu Aôndo u zungwen mhôônom man u eren erdoo a ior kpaa. Yange ve seer fan Yehova shi ve er ishima na, nahan ikyav ve la na yô Aôndo doo se ishima shi se hen u cian un sha mimi kpaa. Yange sea er kwaghbo kpa, mbamaren asev ve er kwagh a vese inja er se kera doo a doo Yehova ishima ga ze; shi ishima i vihi ve a vese je ve yange se u eren akaa ga. Ashighe kpishi yange ve yila se ve wa se kwagh, ngô wase je yô waan se kwagh a mliam ashe. Kwagh ne wase se kpen kpen. Mbamaren asev tese se sha mkaan man sha ieren ér u cian Yehova ka kwagh u dedoo shi u lun Orshiada u Yehova ka ikyav ga, kpa ka kwagh u saan iyol.”—1 Yohane 5:3.

18. Aluer se cia Aôndo yô, se zua a nyi?

18 Kwaghôron u Davidi u masetyô ugen kaa ér: “Or u hemban u a tem tor sha ior, u a tem tor, a cie Aôndo, una lu er iwanger i pepe, er iyange ka ia duen nahan.” (2 Samuel 23:1, 3, 4) A̱ shi nan kpa Solomon, wan u Davidi u yange kar tema tor sha ityough nagh la kav mkaanem man, gadia zum u a tema tor la a sôn Yehova ér a na un “ishima i fan kwagh” sha er una fatyô u “paven kwagh u perapera a ifer yô.” (1 Utor 3:9) Solomon yange fa ér aluer or ngu cian Yehova yô, nana zua a kwaghfan shi a saan nan iyol kpaa. Ka nahan ve yange mase kuren takerada u Orpasenkwagh sha mkaanem man ye, ér: “Ngun ka mkur u kwagh, u i vande ungwan la cii: Cia Aôndo, waan atindi Na ikyo; gadia ngun ka kwagh u ior cii ma ve er je ne. Gadia Aôndo Una va a hanma tom hen ijir kua hanma kwaghmyer kpaa, shin a lu u dedoo, shin a lu u bo kpaa.” (Orpasenkwagh 12:13, 14) Aluer se dondo kwaghwan ne yô, se kav ser “injar i mhir u iyol ijime, cian TER” ka kwaghfan man msaanyol tseegh ga, “ka inyaregh man icivir kua uma” kpaa.—Anzaakaa 22:4.

19. Kanyi ia wase se se kav mcie u cian Yehova?

19 Akav a ior mba i er kwagh ve ken Bibilo man a ior mba sha ayange ne cii tese ér mcie u cian Aôndo wase mbatomov mba Yehova mba mimi kpen kpen. Mciem man ka ma wase se se palegh u eren kwagh u una vihi Ter wase u sha la ishima shi ma na se tahav mbu hendan a orihyom wase shi wan ishima a nyityô imeen shin mtaver u se tagher a mi cii. Nahan se mba taver ne mbaganden man mbayev cii asema ser se za nen hemen u henen Mkaanem ma Aôndo nduuruu shi gbidyen kwar sha kwagh u se hen la kpaa, shi se eren nen msen hen Yehova hanma shighe man a ishima yase cii. Aluer se mba eren nahan yô, se zua a “mfe u fan Aôndo,” shi se kav “mcie u cian TER” kpaa.—Anzaakaa 2:1–5.

[Footnotes]

^ I musan ati a ken ngeren ne cii.

^ A shi nan kpa kwagh ne lu môm ken akaa a a na ve Davidi nger Pasalmi u sha 57 man u sha 142 je ne.

Ú Fatyô u Pasen Kpa?

Mcie u cian Aôndo

• una wase se u den kwaghbo u se eren la nena?

• una na a saan se iyol zum u i lu tôvon se a ican nena?

• ne se agee a eren ishima i Aôndo nena?

• ka dyako u injaa sha ci u mbayev asev nena?

[Study Questions]

[Picture on page 22]

Mcie u Davidi cian Yehova la wase un wua Tor Saulu ga

[Pictures on page 25]

Mcie u cian Aôndo ka dyako u injaa u i doo u mbamaren vea ver ônov vev yô