Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je

U Ôron Takerada u Yesaia Asav-asav—Vegher u sha Uhar

YESAIA yange er tom na u profeti sha mimi. Akaaôron a jirigh a Aôndo a yange ôr sha ikwe pue i Tartor u Iserael la kure sha mi vough. Yesaia shi ôr mkaanem magen sha kwagh u mlu u ken hemen u Yerusalem kpaa.

A tim gar u Yerusalem, shi a yem a ior mba ve tem ker la uikyangen. Nahan kpa mtim la una tsôr ga. Shighe a karen yô, a hide a ver mcivir u mimi ken gar la. Ka loho u u lu ken Yesaia 36:1–66:24 je ne. * Nahan aluer se time sha kwagh u i er ken avur ne yô, se kpa se fatyô u zuan a mtsera, sha ci u vegher u sha uhar u takerada u Yesaia ne ngu a akaaôron a profeti kpishi a a lu kuren sha gbenda u vesen hen shighe wase ne yô, man agen di aa kure ken hemen. Shi ngu a akaaôron a profeti a doon tsung sha kwagh u Mesiya.

“NENGE, AYANGE NGA VAN”

(Yesaia 36:1–39:8)

Ken inyom i sha 14 i Tor Hesekia tema tor (ka inyom i 732 Cii man Shighe u Yesu) je la, Mbaashiria ta ityav sha Yuda. Yehova tôndo zwa ér una yima Yerusalem. Shighe u ortyom u Yehova môm tseegh wua akumautya a Mbaashiria 185,000 la, kume u ve lu tan ér vea tim Yerusalem keng keng la maa kure.

Ayange nga kar yô, Hesekia gba angev. Kpa Yehova ungwa msen u a er hen a na la, nahan a yima un shi a seer un anyom 15 sha ayange a uma na. Tor u Babilon tindi ior ér ve za sugh Hesekia er a mough angev nahan, nahan Hesekia er kwagh sha ibume, a tese ve akaainjaa a ken ya na cii. Tsô Yesaia za ôr Hesekia kwaghôron u Yehova ér: “Nenge, ayange nga van a akaa a a lu ken ya wou cii, man akaa a uter ou ve koso cii zan zan nyian ne, á kura a, á yem a mi ken Babilon.” (Yesaia 39:5, 6) Anyom kar je hemba 100 nahan, maa kwaghôron u profeti ne kure sha mi vough.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

38:8—Ka “anar” u nyi iyange i̱ hide ijime sha mini? Er í vanden yaren tom a anar u tesen mzende u iyange ken tar u Igipiti man ken Babilon ken derianyom u sha anigheni C.S.Y. la yô, alaghga anar ne ka anar u Ahashi, ter u Hesekia yam sha u tesen mzende u iyange yô. Gayô alaghga gogo u unden zan sha kpoyou u sha lu ken dwer u tor. Adooga ityôugh ki ki lu hen kpe u gogo u unden zan sha kpoyou u sha la gbaan mure sha gogo la, nahan í yaren tom a mi sha u fan shighe.

Ityesen hen Avese:

36:2, 3, 22. Er i dugh Shebena ornengen sha ya u tor kera nahan kpa, i gema i ver un ér a lu orngeren sha ityough ki or u hingir ornengen sha ya u tor sha ityough nagh la. (Yesaia 22:15, 19) Nahan aluer i dugh se sha ma iantom ken nongo u Yehova sha je kpa, se za hemen u civir Aôndo sha nyityô iaven i se lu sha mi cii.

37:1, 14, 15; 38:1, 2. Shighe u kwagh a tser se yô, hemba doon u se er kwagh sha kwaghfan sha u eren msen hen Yehova shi suur sha a na a ishima yase i môm.

37:15–20; 38:2, 3. Shighe u Mbaashiria soo u tan ityav sha Yerusalem la, ishima za Hesekia iyol kpishi, sha ci u a fa ér aluer i hemba Yerusalem ityav yô, kwagh ne una va a iheen sha iti i Yehova. Er Hesekia va gba angev man fa wener una mough mbu ga yô, ishima za un iyol tsung, kpa lu sha ci u angev nav mbula tsô ga. Kwagh u hemba zan un iyol yô, lu a mar wan ga, nahan lu henen er kwagh ne una bende a tsombor u tor u Davidi yô. Shi ishima za un iyol, gadia fa or u nana hemen ve u nôngon ityav a Mbaashiria ga. Se kpa hemba gban se ishima u i tsegha iti i Yehova shi mbaawashima nav ve kure, er Hesekia kpa gba un ishima nahan. Kwagh ne gba se ishima je hemba myom wase kpaa.

38:9–20. Icam i Hesekia ne tese se ér ma kwagh môm hemba u wuese Yehova ga.

 “I̱ MAA U HER”

(Yesaia 40:1–59:21)

Yesaia yange ôr kwaghôron u profeti u mtim u Yerusalem, u a yem a ior uikyangen ken Babilon la been a bee nahan maa ôr kwaghôron u profeti u mhir u Mbaiserael vea hide ken tar ve la. (Yesaia 40:1, 2) Yesaia 44:28 kaa ér, “I̱ maa [Yerusalem] her.” Ieev mbi mbaaôndo mba Mbababilon la mbia hingir er ka “ikyav mbi yuhwan” nahan. (Yesaia 46:1) A tim Babilon kera. Anyom nga kar deri uhar yô maa akaaôron ne cii kure sha mi vough.

Yehova una na wanakiriki na ér a̱ lu “iwanger i akuraior.” (Yesaia 49:6) “Usha” mba ve til sha ityough ki mbahemenev mba Babilon mbara cii vea “kar kera er mnyim nahan,” mba ve tem ken tar la kpa “vea kpe er amunan nahan;” kpa ‘wankwase u kwaregh u Shion yô una sagh ikyangenev sha mon na kera.’ (Yesaia 51:6; 52:2) Nahan Yehova kaa a mba vea va hen a na shi vea kegh ato a na la ér: “Me ya ikyur i tsôron a ven, ka mhôônom ma zungwen ma i zungu Davidi . . . la.” (Yesaia 55:3) Aluer ú ngu eren sha atindiakaa a perapera a Aôndo yô, “ú ember ken TER kpishi.” (Yesaia 58:14) Kpa aferakaa a ior ve eren la yô, nga a ‘pav ve a Aôndo ve.’—Yesaia 59:2.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

40:27, 28—Hii nan ve Iserael yange kaa ér: “Gbenda wam ngu myer hen TER; man u kuren mo ijir sha mimi kpaa, Aôndo wa ikyo sha mi ga”? Alaghga Mbayuda mbagen mba ve lu ken Babilon la lu henen ér aferakaa a a lu tseren ve la nga myer hen Yehova, shin ngu nengen á ga. Kpa yange i umbur ve ér Babilon ngu ica gande u Orgban tar, u a gbe uwer ga, shi a ver kpaa ga la una yima ve ga.

43:18–21—Hii nan ve i kaa a Mbayuda mba ve lu hiden ken tar ve la ér ve ‘de kera umbur akaa a tsuaa la ga’? Ngun ka u kaan ér akaa a Yehova er sha u yiman ve la hungur ve ga. Kpa Yehova soo ér ve wuese un sha ci u “kwagh u he” u una er sha ci ve yô, er zende u alaghga ve kar ken taaikyôngo jighilii ve yem ken Yerusalem a mzeyol shio la nahan. “Zegeikpelaior” i ia war “zegecan” i i lu van la kpa ia lu a atôakaa a he a wuese Yehova.—Mpase 7:9, 14.

49:6—Er Mesiya va shin tar va er tom hen Mbaiserael tseegh nahan kpa, hii nan ve i kaa ér ngu ‘iwanger i akuraioro’? Kwagh ngu nahan sha ci u kwagh u yange er shighe u Yesu kpe kera la. Bibilo ôr kwagh u i nger ken Yesaia 49:6 la sha mbahenen nav. (Aerenakaa 13:46, 47) Nyian ne, zegeikpelaior ngi wasen Mbakristu mba i shigh ve mkurem la, nahan mba er ka “iwanger i akuraior” nahan, gadia mba tan ior iwanger sha “ikighir i tar je.”—Mateu 24:14; 28:19, 20.

53:10—Lu ishima i Yehova je u vihin Wan na iyol nena? Yange a vihi Yehova kpishi u nengen er Wan na u ishima ishima ya ican nahan, gadia un ngu Aôndo u zungwen mhôônom, u kunya u ker un yô. Nahan kpa, doo Un er Yesu ungwa imo na shi ya ican nahan, shi kwagh u ku na ua er la kpa doo un.—Anzaakaa 27:11; Yesaia 63:9.

53:11—Ka sha mfe u nyi Mesiya una “gema ior kpishi vea hingir mbaperapera”? Ka mfe u Yesu zua a mi shighe u va shin tar la, man mfe u zua a mi shighe u hingir or la kua ican i ya aa ityôkyaa shio zan zan kar kpen la. (Mbaheberu 4:15) Nahan a na nagh ku paan se, man gba u nagh kun kua wase Mbakristu mba i shigh ve mkurem la kua zegeikpelaior cii vea hingir mbaperapera sha ishigh ki Aôndo.—Mbaromanu 5:19; Yakobu 2:23, 25.

56:6—Ka unô ve lu ‘ior mba ken nongo ugene,’ man ve “taver ishima sha ikyuryan i [Yehova]” nena? “Ior mba ken nongo ugen” mbara ka “iyôngo igen” i Yesu. (Yohane 10:16) Ve taver ishima sha ikyuryan i he la gadia mba kor atindi a ikyuryan la, mba dondon mserakaa u ikyuryan la kpaa, shi mba ye kwaghyan u ken jijingi u Mbakristu mba i shigh ve mkurem ve ye la shi mba suen ve ken tom u pasen loho u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la kpaa.

Ityesen hen Avese:

40:10–14, 26, 28. Yehova ngu a tahav kpishi, kpa eren kwagh a ior nav legh legh, a hemba agee man kwaghfan cii, shi mkav na gande u tôvon fan kpaa.

40:17, 23; 41:29; 44:9; 59:4. U suur sha ugomoti mba tar ne man ieev la ka “gbilinkwagh tsô,” gadia vea wase se sha ma gbenda môm ga.

42:18, 19; 43:8. Aluer se venda u ôron Mkaanem ma Aôndo shi se venda u ungwan kwaghwan u Aôndo a we se sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la yô, se hingir mbaapirashe man mbakondonato mba ken jijingi.—Mateu 24:45.

43:25. Yehova esen atindi a ase a peren kera sha ci na iyol na. Mpaa u i paa se ken ikyangenev mbi isholibo man ku shi se lu sha ian i zuan a uma u tsôron ne ka kwagh u sha uhar, kpa kwagh u hiihii yô ka mtsegh u tseghan iti i Yehova la.

 44:8. Yehova u a gem kposo ga shi a taver er ka vande la ngu suen se. Nahan mayange se cia nen u pasen ior er i lu un a lu Aôndo nahan ga!—2 Samuel 22:31, 32.

44:18–20. Akombo a civir ka a tese er ishima i or i hôngor yô. Nahan doo u se de ser ma kwagh môm tsô a hemba gban se ishima a kwagh u Yehova ga.

46:10, 11. Er Yehova a ne ér ‘awashima na a̱ lu,’ shin a eren kwagh u a we ishima u eren la vough yô, kwagh ne ka ikyav i tesen ér Yehova ka Aôndo je.

48:17, 18; 57:19–21. Aluer se ker myom hen Yehova shi se kporom hen a na shi se mba kuran atindi a na yô, bem wase una ngee er mngerem ma shin ifi u kuwan nahan, man aeren ase a perapera kpa aa lu kpishi er agôndo a zegemnger nahan. Mba ve we Mkaanem ma Aôndo ikyo ga yô mba er “zegemnger u kpianger nahan.” Bem ngu sha ci ve ga.

52:5, 6. Ior i Babilon yange ve kaa sha mfe shio ér Aôndo u mimi ngu a tahav ga. Ve kera fa er lu ishima i vihi Yehova a ior nav Iserael ve i yem a ve uikyangen ga. Nahan shighe u kwagh u vihin a tser mbagenev yô, doo u se gba kuren ikyaa sha lan tsô ser ve er ma kwagh u bo ga.

52:7–9; 55:12, 13. A bunde kera kera kpa se mba a atôakaa atar a i gbe u se er tom u pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen ne saan saan yô. Doo mba ijen i ker ve ken jijingi la u nengen a angahar a ase a a ve ve a loho u dedoo la tsô. Se mba nengen a Yehova ‘sha ashe ase je,’ inja na yô, se mba a na kôôsôô. Shi kpe se iyol ken jijingi kpaa.

52:11, 12. Saa se lu wang ken jijingi man sha aeren ase ve se kuma u “tôôn ikyav mbi TER” ye, ka akaa a Aôndo a ne se a wasen se u civir un sha mimi je la.

58:1–14. U civir Aôndo sha atseregh shi tesen perapera kpa sha atseregh la ka gbilinkwagh je. Gba u mbacivir Aôndo sha mimi vea tesen mciviraôndo ve kua mdoo u anmgbianev ve doo ve ishima la hanma shighe cii.—Yohane 13:35; 2 Peteru 3:11.

59:15b—19. Yehova nengen akaa a uumace ve eren yô, nahan ka a kuma un yô a er kwagh sha aeren a ve la.

UNA “LU TSAR U TOR U ENGEM”

(Yesaia 60:1–66:24)

I ôr kwagh u mhidi u yange i hide i ver mcivir u mimi sha ayange a tsuaa la man sha shighe wase ne ken Yesaia 60:1 ér: “Mough sha, ta iwanger; gadia iwanger you i va, iengem i TER kpaa ngi mondon sha a we.” Shion una “lu tsar u tor u engem ken uwegh ku TER.”—Yesaia 62:3.

Yesaia sôn Yehova sha ci u ior nav mba vea gema asema shighe u vea lu uikyangen ken Babilon la. (Yesaia 63:15–64:12) Profeti Yesaia yange tese mkposo u a lu hen atô u mba civir Yehova sha mimi la a mba ve civir un sha mimi ga la been cii yô, a kaa ér Yehova una ver mba ve civir Un sha mimi mbara doo doo.—Yesaia 65:1–66:24.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

61:8, 9—Ka nyi i lu ‘ikyur i tsôronô,’ man ka unô ve lu “vor” u ikyuryan i tsôron nee? Ngun ka ikyuryan i he i Yehova a ye a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la yô. “Vor” la ka “iyôngo igen” i i lu umiliôn imôngo, i i lu ungwan loho u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la.—Yohane 10:16.

63:5—Iyugh i Aôndo ka i sue un nena? Iyugh i Aôndo ka ishimavihin na i perapera, i í gbe kenden kenden tsô ga yô. Iyugh na ka i sue un shi i mgbegha un sha er una ôr ijir sha perapera yô.

Ityesen hen Avese:

64:6. Uumace mba ve yen ne vea fatyô u yiman ayol a ve ga. Nahan ka a va sha kwagh u nan iwom sha ci u asorabo a ve yô, aeren a ve a perapera la cii a lu er ikyondo i í hôngor i̱ nahan.—Mbaromanu 3:23, 24.

65:13, 14. Yehova veren mba ve civir un sha jighjigh la mgbegha, shi koson ve ken jijingi ka kom ve.

66:3–5. Yehova kôr atseregh ihyom.

“Lu Nen Saan Saan”

Akaaôron a profeti a i kaa a Mbayuda ér vea hide ken tar ve la yange aa sur Mbayuda mba ve lu uikyangen ken Babilon la ishima kpen kpen! Yehova kaa ér: “Lu nen saan saan, ember nen gbem sha kwagh u M lu gban yô; gadia, nenge, M ngu gban Yerusalem Mer, a̱ lu kwagh u iember, ior nav kpaa ve̱ lu saan saan.”—Yesaia 65:18.

Se kpa se mba ken ayange a ime i cir tar, shi angôghime kpa a cir akuraior yô. (Yesaia 60:2) Se mba ken “ashighe a ican.” (2 Timoteu 3:1) Sha nahan yô, loho u myom u Yehova a ne se ken takerada u Yesaia la taver se ishima je zua ga.—Mbaheberu 4:12.

[Footnote]