Gbenda U Mbatyomov Ve Wasen Uumace Yô

“Ken masetyô u akaa ne yô, m nenge ortyom u Sha ugen lu senen Sha, lu a tahav mbu vesen, . . . A yila sha imo i genger genger a kaa er: A yôhôr ve, Zegebabilon yôhôr ve.”—MPASE 18:1, 2.

1, 2. Kanyi i tese ér Yehova yaren tom a mbatyomov sha u kuren awashima naa?

 SHIGHE u apostoli Yohane lu uikyangen ken icile i Patemo la, i na un akaaôron a profeti ken mbampase mba sha mnenge. Er lu “ken jijingi sha iyange i Ter” yô, a nenge a akaa a kpilighyol a a lu eren yô. Iyange i Ter la i hii ken inyom i 1914, shighe u i ver Yesu Kristu tor la, man ia za hemen zan zan Hemen na u Anyom Dubu la ua kar kuren.—Mpase 1:10.

² Yehova Aôndo yange na Yohane mbampase mban iyol na ga. Yange tindi ior. I ôr ken Mpase 1:1 ér: “Mpase u Yesu Kristu u Aôndo na Un sha u A̱ tese mbatomov Nav akaa a aa er fefa keng la, man A pase a sha mtindi u A tindi ortyom Na hen Yohane wanakiriki Na la.” Yehova yange tindi Yesu ér a za pase Yohane akaa a kpilighyol a aa er “sha iyange i Ter” yô, Yesu di gema tindi ortyom hen Yohane. Sha shighe ugen di Yohane shi “nenge ortyom u Sha ugen lu senen Sha, lu a tahav mbu vesen.” Ortyom ngun di tom na lu nyi? “A yila sha imo i genger genger a kaa er: A yôhôr ve, Zegebabilon yôhôr ve.” (Mpase 18:1, 2) I na ortyom u ageegh ne ian ér a yôô mgbe u Zegebabilon, u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii la. Nahan kwagh u nyiman sha kwagh ne ngu ga, Yehova yaren tom a mbatyomov sha gbenda u injaa sha u kuren awashima na. Cii man se time sha tom u mbatyomov ve eren sha u kuren awashima u Aôndo la vighe vighe man er ve wasen se la yô, de se vande tôvon fan pe ior mba ken jijingi mban ve dugh yô.

Mbatyomov Due Hana?

3. Ka mhen u shami ga u nyi ior ve lu a mi sha kwagh u mbatyomovo?

³ Ior umiliôn kpishi nyian na jighjigh ér mbatyomov mba. Kpa mbakpishiv fa kwagh u mbatyomov kuma ve ga, shi ve fa ape ve dugh kpaa ga. U tesen ikyav yô, mbagenev mba ve eren kwaghaôndo yô hen ér or ka nana kpe yô, ka Aôndo je a yer nan ér nana za kohol un nana hingir ortyom ye. Ka kwagh u Bibilo, i i lu Mkaanem ma Aôndo la i̱ tese sha kwagh u mbatyomov man ityôkyaa i i gbe ve laa?

4. Ruamabera ôr se nyi sha kwagh u mhii u mbatyomovo?

⁴ Mba yer ortyom u a hembe tahav cii la ér Mikael, ortyom u tamen. (Yuda 9) Ortyom ne ka orgen môm ga, ka Yesu Kristu. (1 Mbatesalonika 4:16) Shighe u Yehova wa ishima ér una hii u gban akaa la, kwagh u hiihii u gba yô, lu ortyom u a lu Wan na ne. A er kwagh ne anyom kar hegen je gande ôron. (Mpase 3:14) Shighe karen yô, Yehova yar tom a Waniunda na ne u gban ior mbagenev mba ken jijingi cica cii. (Mbakolose 1:15-17) Yehova yila mbatyomov mban ér ônov nav zum u a pine Yobu mbampin mba ve lu heen ne. A pine un ér: “Shighe u M tim imagh ki taregh la, u lu hana? Kaa ase, aluer wea lu a mkav sha mi yô. . . . Ka an nan ver iwen i sha zongo i u. Zum u asan a sha use lu wan icam, man ônov mba Aôndo cii ger amo sha iember laa?” (Yobu 38:4, 6, 7) Sha kpôô yô, ka Aôndo a gbe mbatyomov ye, man a gba ve ica i gba cii ve mase gban orumace ye.

5. I pav mbatyomov ker vough vough nena?

 ⁵ I ôr ken 1 Mbakorinte 14:33 ér: “Aôndo ka u nzughul nzughul ga, kpa ka u bem.” Nahan Yehova pav mbatyomov nav ver vough vough, a kohol ve ken iniongo itiar: (1) userafim, mba ve eren tom ape ikyônough ki torough ki Aôndo ki lu la, shi mba yôôn iengem na, shi ka ve nenge sha ior mba Aôndo sha er vea civir un doo doo yô; (2) ucerubi, mban di mba eren tom u kenden a mtemtor u Yehova sha; kua (3) mbatyomov mbagenev mba ve eren ishima na la. (Pasalmi 103:20; Yesaia 6:1-3; Esekiel 10:3-5; Daniel 7:10) Ior mba ken jijingi mban mba wasen uumace sha nyi igbenda?—Mpase 5:11.

Kanyi Tom Mbatyomov ve Erene?

6. Yehova yange yar tom a ucerubi ken sule u Eden nena?

⁶ Ka ken Genese 3:24 i hii ôron kwagh u mbatyomov ken Bibilo ye. Ijiir la kaa ér: “[Yehova] zenda or la kera, A gema A ver ucerubi hen sule u Eden vegher u sha ityoughkitaregh la, kua sanker u usu u jingir, sha u kuran gbenda u kon u uma la.” Ucerubi mbara yange ve yisa gbenda sha er Adam man Ifa vea hide a nyôr ken sule u u lu ya ve u hiihii la ga yô. Lu shighe u uumace hii je la. Kanyi tom mbatyomov ve lu eren hii shighe la zan zan nyiana?

7. Inja i ishemberti i “ortyom” ken zwa Heberu man zwa Grika pase tom u mbatyomov ve eren la nena?

⁷ I ôr kwagh u mbatyomov ken Bibilo zulum kwa 400. A fatyô u geman ishember i ken zwa Heberu man zwa Grika i i yer ér “ortyom” la ér “or u zan ityom.” Nahan Aôndo lamen a uumace sha ikyev i mbatyomov. Er i tese ken ikyumhiange i hiihii man i sha uhar ken kwaghngeren ne nahan, Yehova yange tindi ortyom ér a za ôr apostoli Yohane loho.

8, 9. (a) Mve u ortyom va Manoa man kwase na inya la yange bende a ve nena? (b) Kwagh u Manoa vea ortyom u Aôndo la tese mbamaren nyi?

⁸ Shi mbatyomov ka ve sue mbacivir Aôndo mba ve lu shin tar la shi ve taver ve asema kpaa. U tesen ikyav yô, sha ayange a Mbaajiriv la, Manoa man kwase na u lu ikyômkwase la lu tômon wan tsung. Nahan Yehova tindi ortyom na ér a za kaa kwase u Manoa ér una mar wannomso. Ngeren la kaa ér: “Nenge wan you iyav, ú mar wannomso; i̱ de ze un atsem sha ityou mayange ga; gadia wanakiriki la una lu Ornasari u Aôndo er a lu ken uya je; ka un una hii u yiman Iserael sha ikyev i Mbafiliti ye.”—Mbaajiriv 13:1-5.

⁹ Er ortyom la ôr nahan, kwase u Manoa mar wan nomso, iti na ér Semson, u a ze iti ken Bibilo yum la. (Mbaajiriv 13:24) Cii man i mar wan la yô, Manoa sôn ér ortyom la a hide a va tese ve er vea yese un yô. Manoa pine ér: “Ka hanma injamkor sé kura wan shono, man tom na yô, á lu nyi tomo?” Ortyom u Yehova shi kimbir ôron Manoa akaa a a vande ôron kwase na la. (Mbaajiriv 13:6-14) Nenge er yange kwagh ne una taver Manoa ishima sha wono! Mbatyomov mba ze ior inya sha imba gbenda ne nyian ga, kpa mbamaren vea fatyô u keren akaawan hen Yehova sha er vea yese ônov vev er Manoa kpa er nahan.—Mbaefese 6:4.

10, 11. (a) Ikyumutya i Shiria yange i kase Elisha nahan wanakiriki na er nena, Elisha di gema er nena? (b) Aluer se mba henen sha kwagh u yange za hemen la yô, una wase se nena?

 ¹⁰ Kwagh u doon ugen yange er sha ayange a profeti Elisha la u tesen er mbatyomov ve suen mbacivir Aôndo yô. Elisha yange lu ken gar u Dotan ken tar u Iserael. Iyange igen er wanakiriki u Elisha nder pepe kenger ken won yô, a nenge anyinya man akekeautya kase gar la cica cii. Lu tor u Shiria tindi ikyumutya i vesen ne ér i va kôr Elisha ye. Tsô wanakiriki u Elisha er nena? Mciem gba un iyol, alaghga je yô lu kunden ikyarkyase kpaa, nahan a ngor imo ér: “Kpei, terem! Sé er nana?” Lu wanakiriki ne inja er ma gbenda u waren ngu ga nahan. Kpa Elisha kaa a na ér: “De cie ga; gadia mba ve lu a vese, hemba mba ve lu a ve la iyenge.” Yange ôr kwagh ne nahan ver ishigh nena?—2 Utor 6:11-16.

¹¹ Elisha yange fa er ikyum i mbatyomov lu a na sha u wasen un yô. Kpa wanakiriki na yô nenge a kwagh môm ga. Nahan “Elisha sôn er: TERE, shi bugh un ashe, a̱ nenge. Tsô TER bugh wanye la ashe; yô, nenge, anyinya kua akeke a usu mgbough sha uwo la, kase Elisha.” (2 Utor 6:17) Wanakiriki ne maa nenge a ikyum i mbatyomov ne. Se kpa aluer se mba a mkav u ken jijingi yô, se fa er mbatyomov mba Yehova man Kristu ve hemen ve la ve suen ior mba Yehova shi ve kor ve kpaa yô.

Gbenda u Mbatyomov Wasen Ior sha Shighe u Kristu La

12. Ortyom Gaberiel yange wase Maria nena?

¹² Nenge ase er yange ortyom wase Maria, iniunkwase i ken Yuda zum u a kaa a na ér: “Ú va wa iyav, ú mar wan u nomso, ú ii Un iti wer Yesu” la yô. Cii man ortyom Gaberiel, u Aôndo tindi un la ôr Maria loho u kundan iyol ne yô, a kaa a na ér: “De cie ga, Maria, gadia u zua a mrumun u sha mhôôn her Aôndo.” (Luka 1:26, 27, 30, 31) A shi nan kpa mkaanem man yange ma taver Maria ishima, shi ma wase un fa ér Aôndo lumun un kpaa.

13. Mbatyomov yange ve wase Yesu nena?

¹³ Kwagen u mbatyomov wase or u civir Aôndo yô, lu shighe u Yesu hemba ameen atar a Satan mee un ken taaikyôngo la. Ngeren la kaa ér sha mkur u ameen la, “diabolo mough hen Na kera; tsô mbatyomov mba Shaav va, va wase Un.” (Mateu 4:1-11) Shi imba kwagh ne yange i er hen tugh mbu Yesu mbu masetyô la. Ishima yange i nyian Yesu kpishi, nahan a gure inya a gba eren msen kaan ér: “Tere! Wea rumun yô, tôôm iyongo ne kera, nahan kpa ka ishima Yam ga, i̱ lu ishima You i̱ er ye. Tsô ortyom u Sha ande hen Na, gba taver Un ishima.” (Luka 22: 42, 43) Kpa se nyian yô, mbatyomov mba wasen se nena?

Gbenda u Mbatyomov Ve Wasen Se Nyian Yô

14. Mbashiada mba Yehova tagher a nyi tôvacan sha ayange nee, man kanyi i dugh kere?

¹⁴ Ka sea time sha tom u pasen kwagh u Mbashiada mba Yehova ve lu eren sha ayange ne la nahan, se nenge a ikyav i tesen wanger wanger ér mbatyomov mba wasen ve u eren ú ga he? U tesen ikyav yô, ior mba Yehova yange ve wa ishima a tswam u Mbanazi ken tar u Jamani man shin Ityôtar u tar u Yuropa. I tôv ve a ican ken ityar ne zan zan je yô, Ityav mbi Tar cii mbi sha Uhar mbira hii kpa i lu tôvon ve a ican her (i nôngo mbi ken inyom i 1939-1945). Man ken tar u Italia man Ishpania man Portugal je yô ve hemba wan ishima a tôvacan u vihin sha ikyev i Gomoti u Mbakatoliko u Wan Tswam la shighe gôgônan cii. Shi ve wa ishima a tôvacan upuembaanyomov imôngo ken tar u ngise i yilan ér Soviet Union la kua ityar igen i i lu sha ikyev ve la. Ken ityar igen ken Afrika kpa i tôv Mbashiada a ican. * Ken anyom a a sember karen ne, i tôv mbatomov mba Yehova a ican tsung ken tar u Georgia. Satan er hanma kwagh u a fetyô cii ér una yange tom u Mbashiada mba Yehova. Nahan kpa, nongo ne tile dông hemba ahendan a na la, shi ngu zan hemen kpaa. Kwagh môm ken akaa a a wase ve u wan ishima a mbamtaver mban yô, ka mkor u mbatyomov ve kor ve la.—Pasalmi 34:7; Daniel 3:28; 6:22.

15, 16. Mbatyomov mba wasen Mbashiada mba Yehova ken tom ve u pasen kwagh tar sha won cii ne nena?

¹⁵ Mbashiada mba Yehova mba eren asenge a tom ve u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo tar sha won cii shi geman ior hingir mbahenen  sha u tesen ve mimi u ken Bibilo la ga. (Mateu 28:19, 20) Nahan kpa ve fa dedoo ér aa iwasen i mbatyomov shio yô, vea fatyô u eren tom ne ga. Nahan mba zough a ishimataver hanma shighe cii ken mkaanem ma i ôr ken Mpase 14:6, 7 la. Ijiir la kaa ér: “[Mo apostoli Yohane] m shi m nenge ortyom u Sha ugen lu purugh sha kwavaôndo lu a Icôronloho u Dedoo u yôôn hen mba ve tem shin tar cii, hen hanma ikyurior man hanma nongo man hanma zwa man hanma nongoior. Lu kaan sha zegeimo er: Cia nen Aôndo, na nen Un icivir gadia shighe Na u ôron ijir kuma ve, civir nen Un u A er Sha man tar man zegemnger man amboramnger kpaa la.”

¹⁶ Mkaanem man tese wang ér mbatyomov hemen se gbenda shi mba suen zege tom u pasen kwagh u Mbashiada mba Yehova ve eren tar sha won cii ne. Yehova ngu yaren tom a mbatyomov nav sha u van a mba kwagh u mimi a doo ve ishima la hen Mbashiada nav. Shi mbatyomov mban ka ve hemen Mbashiada ve za a ve hen mba i sar ve u ungwan loho u ve pasen la. Ka nahan ve ashighe kpishi Mbashiada mba Yehova ka ve za hen or sha shighe u kwagh a ze nan iyol, nan lu keren or u nana wase nan ken Bibilo la vough ye. Kwagh ne ka a nôngo u eren nahan hanma shighe cii, nahan a fatyô u kaan ér gban kan kwagh u a eren abu tsô ga.

Mbatyomov Vea Er Tom u Vesen ken Hemen

17. Ortyom môm tseegh yange ta num sha Mbaashiria nahan lu ve nena?

¹⁷ Mbatyomov mba ze Aôndo ityom shi mba taver ior mba Yehova ishima tseegh ga, mba eren tom ugen kpaa. Sha ashighe a karen la, Aôndo tindin ve ér ve tim mbaaferev. U tesen ikyav yô, ken derianyom u sha anigheni Cii man Shighe u Yesu (C.S.Y.) la, akumautya a Mbaashiria va kase Yerusalem lu anger un. Tsô Yehova er nena? A kaa ér: “Me kumba gar ne, Me yima un, sha ci Wam iyol Yam, man sha ci u wanakiriki Wam Davidi kpaa.” Bibilo ôr se kwagh u yange er yô, ér: “Ken tugh mbura je, ortyom u TER due wua ior dubu deri man dubu akunduanyiin kar utaan ken afo a Mbaashiria. Zum u ior nder pepe yô, nenge, ve lu akom gbulugh gbulugh.” (2 Utor 19:34, 35) Sha kpôô yô, ortyom môm tseegh hemba akumautya a uumace ca je!

18, 19. Ka tom u vesen u nyi mbatyomov vea er ken hemenee, man kwagh la una bende a uumace nena?

¹⁸ Shighe kera shi ica ga tsô Aôndo una yar tom a mbatyomov u timin mbaaferev. Ica a gba ga tsô Yesu una va “a mbatyomov Nav mba ageev imôngo.” Vea va sha u va ‘tsahan mba ve fe Aôndo ga man shi mba ve we Loho u Dedoo u Ter wase Yesu ikyo ga la.’ (2 Mbatesalonika 1:7, 8) Kwagh ne una bende a uumace kpen kpen! Mba ve vende loho u dedoo u Tartor u i lu pasen tar sha won cii ne yô, a tim ve. Ka mba ve keren perapera u Yehova man ishima i legh legh la tseegh á ‘yer ve sha iyange i iyugh i TER la’ ye.—Sefania 2:3.

¹⁹ Doo se kpishi er Yehova a lu yaren tom a mbatyomov nav mba ageegh sha u suen mba civir un mba ve lu shin tar la shi taver ve asema nahan. Er se fe tom u mbatyomov ve eren sha u kuren awashima u Aôndo nahan, kwagh ne taver se ishima kpen kpen, gadia mbatyomov mbagenev yange ve hemba Aôndo ato nahan mba sha ikyev i Satan. Ngeren u a dondo ne una time sha kwagh u Mbakristu mba mimi vea er sha u kuran ayol a ve sha ikyev i Satan man azôv a na yô.

[Footnote]

Ú Hen Nyi?

• Mbatyomov due hana?

• Yange i yar tom a mbatyomov sha ashighe a tsuaa la nena?

• Mpase 14:6, 7 ôr se nyi sha tom u mbatyomov ve eren nyian laa?

• Ka tom u vesen u nyi mbatyomov vea er ken hemenee?

[Study Questions]

[Picture on page 12]

Ortyom yange taver Manoa man kwase na ishima

[Picture on page 13]

“Mba ve lu a vese, hemba mba ve lu a ve la iyenge”