I Pase Ape Ifer i Dugh Yô!
I Pase Ape Ifer i Dugh Yô!
IOR kpishi mba sha derianyom u hiihii la yange ve lu keghen mve u Mesiya u i tôndo zwa ér ngu van la. (Yohane 6:14) Yesu yange ve yô, a sur ior asema shi seer tesen ve Mkaanem ma Aôndo kpaa. Yange bee ior angev shi na mba ijen kôr ve la kwaghyan shi lu a tahav sha ijeverahumbe shi nder mbakpenev je kpaa. (Mateu 8:26; 14:14-21; 15:30, 31; Marku 5:38-43) Shi yange ôr ior akaaôron a Yehova shi na ve ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron. (Yohane 3:34) Akaa a Yesu yange ôr shi er la cii tese wang ér ka un lu Mesiya u una yima uumace sha ikyev i isholibo man akaa a vihin aa i̱ ve a mi la ye.
Jighilii yô, lu mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda yange ma ve hii ngohol Yesu, keghen ato a na shi wan ayol a ve sha ikyev na saan saan ye. Kpa ve er nahala ga. Ve gema ve kôr un a kôr ihyom, ve tôv un a ican shi ve zua zwa ve wua un kpaa!—Marku 14:1; 15:1-3, 10-15.
Yesu yange na aferaior ne ibo, man lu shami kpaa. (Mateu 23:33-35) Nahan kpa, yange kav ér orgen kpa nan ngu u i gbe u a na nan ibo sha afer a a lu ve ken asema la yô. A kaa a ve ér: “Ne yô, ka ken ter wen diabolo je ne dugh ye, man ka ne ka eren asaren a ter wen; un yô lu orwuanor sha hiihii je, man a tile sha mimi ga sha ci u mimi ngu ker a na ga. Ka una eren aie yô, i lu sha mlu na je a lu ôron kwagh ye; gadia ka or u aie shi ka ter u aie kpaa.” (Yohane 8:44) Yesu yange tese ér uumace vea fatyô u eren aferakaa, nahan kpa a pase wang ér ka Satan Diabolo a lu imbor i ifer ye!
Kwagh u Yesu ôr ér Satan “tile sha mimi ga” la tese ér or u ken jijingi ne yange vande lun ortyom u Aôndo u mimi, cii ve va mase undun mimi ye. Hii nan ve Satan hemba Yehova ato? Ka sha ci u yange kehe un iyol zan zan je yô hii u tômon civir i i lu sha ci u Aôndo tswen la. *—Mateu 4:8, 9.
Satan yange tese ihyembeato na ne ken igbar ken sule u Eden, zum u a tsugh Ifa ya ityamegh ki kon u i ta ve icin ér ve de ye ga la. Aie u Satan er la vihi iti i Yehova, sha nahan yô Satan hingir “ter u aie.” Er i gba tar je lu aie u hiihii u i er je ne. Heela tseegh ga, er Satan mee Adam man Ifa ve hemba Aôndo ato yô, isholibo ya tor sha a ve man lu kwagh u ia za a ve ken ku kua ônov vev mba vea mar la kpaa. Sha nahan yô, Satan gema iyol na hingir “orwuanor,” a hingir tswa iferor u wuan ior ne!—Genese 3:1-6; Mbaromanu 5:12.
Ifer i Satan la saa shin tar tseegh ga, a mough a yem sha ken iamegh ki ken jijingi a za mee mbatyomov mbagenev kpaa ve dondo un ken ihyembeato na la. (2 Peteru 2:4) Mbatyomov mban kpa kwagh u uumace gba ve ishima di er Satan nahan, kpa lu sha mimi ga. Ve yô, lu isharen i ijimbagh ve lu a mi sha uumace ye, man lu kwagh u vihin tsung gema due ker ye.
Ifer Samber sha Tar Cii
Bibilo kaa ér: “Zum u ior hii ngeen sha won la, man er ve mar ônov mba kasev kpaa yô, ônov mba Aôndo nenge ônkasev mba iorov doo ashe; tsô ve er kasev mba sha asema a ve cii.” (Genese 6:1, 2) “Ônov mba Aôndo” mban lu unô? Lu mbatyomov mba ken jijingi, lu uumace ga. (Yobu 1:6; 2:1) Er nan ve se fe? Hiihii yô, uumace vanden vôson ayol a ve anyom 1,500 cii man shighe ne ye, nahan ityôkyaa lu i ôron kwagh ne inja er ka kwagh u he ga. Nahan er i er kwagh u ieren i ijimbagh i “ônov mba Aôndo” mba ve gema ayol a ve ve er “ônkasev mba iorov” la yô, kwagh ne tese ér kwagh u yange ve er la lu sha mi ga, lu kwagh u sha gbaaôndo ga.
Ônov mba ve maa a ônkasev mbara tese ér kwagh u yange ve er la lu sha gbaaôndo ga. Ônov mban vese taver iyol kpishi, i yilan ve ér Akôraior. Shi ve wa tswam kpoghuloo kpaa. Jighilii yô, ishemberti i ken zwa Heberu i í gem ken zwa Tiv ér “Akôraior” la inja i i̱ ér “mba nan mbagenev gbev.” I ôr kwagh u aferaior ne ér ve lu “ior mba ageev, mba sha ayange a ngise la, mbaduenati je.”—Genese 6:4.
Akôraior ne kua uter vev cii yange ve er aferakaa a vihin tsung, a i gba tar je or lu a er ga yô. I ôr ken Genese 6:11 ér, “tar vihi sha ishigh ki Aôndo, man tar mgbough a [ipila] kpaa.” Uumace jimin cii dondo ipila i mbatyomov mban man ônov vev eren la kua aeren ve a dang la kpaa.
Akôraior ne man uter vev yange ve er nan ve uumace kpishi dondo aeren a ve a bo laa? Yange ve er akaa a aa kôr sha isharen i orumace i eren kwaghbo la. Lu nyi i due kere? “Uumace cii vihi gbenda ve sha won kera.” Ken masejime yô, Yehova va a Mngerem ma Deemee sha tar, tim aferaior la cica cii, lu Noa vea tsombor na tseegh ve war ye. (Genese 6:5, 12-22) Tsô mbatyomov mba ve gema ayol a ve la hide yem ken iamegh ki ken jijingi aa kunya iyol. Kpa Yehova venda ve nahan ve hingir azôv man mbahendankwagh a Aôndo kua tsombor na u mbatyomov mba jighjigh la. A̱ shi nan kpa hii shighe la je Aôndo kera na mbatyomov mbaaferev mban ian i geman ayol a ve hingir uumace ga. (Yuda 6) Nahan kpa, mba a tahav sha akaa kpishi a uumace ve eren la zan zan hegen.
I Pase Se Iferor la Wang!
I pase ken 1 Yohane 5:19 er tahav mbu ifer mbu Satan a lu a mi sha akaa a ior ve eren la mbu lu yô. Ivur la kaa ér: ‘Tar cii ngu sha ikyev i Orbo.’ Diabolo ngu tuur uumace ér ve seer eren akaabo a hemban vihin cii. Jim je yô, a hemba kangen ishima ér una er aferakaa hegen cii. Sha ci u nyi? Sha ci u yange mba veren Tartor u Aôndo ken inyom i 1914 yô, i zenda un vea azôv a na sha kera. Bibilo tsengaôron kwagh ne, ér: “Kwagh á . . . tser tar . . . gadia diabolo sen shin ven, ishima vihi un tsung gadia a fa er shighe na a kera vese ga yô.” (Mpase 12:7-12) Nahan Satan eren tahav nav mbula sha uumace nyian nena?
Gbenda u vesen u Satan a eren kwagh ne yô, ka sha u samber a akaa a vihin mhen u ior man aeren a ve. Nahan yô, i yila Diabolo ken Mbaefese 2:2 ér: “Tor u tahav mbu humbev, ka jijingi u a lu eren tom hegen ken ônov mba ihyembeato” la. Tahav mbu “humbev” mbu azôvugh ne mbu taver ior asema ér ve cia Aôndo shi ve eren akaa a dedoo ga, kpa mbu gem mbu tuur ior ken ijime ér ve hendan kwagh a Aôndo shi ve peren atindi a na kpaa. Nahan ka Satan man azôv a na ve lu suen afer a uumace ve eren kpishi ne shi ve lu samber a mi kpaa ye.
‘Kura Ishima You’
Ufoto mba ijimbagh ka gbenda môm u ‘humbe’ ne a samber wuee yô. Ufoto mban ka ve kende isharen i ijimbagh ken ior, shi ka ve na aeren a dang a lu er ka a dedoo nahan. (1 Mbatesalonika 4:3-5) Ufoto mba ijimbagh mban ka ve tese er i lu yaven a kasev sha igyosough yô, man er i lu nan ior atsan kpishi yô, man er ubombaiorov ve lu kighir kwase yaven a nan sha apera yô. Shi ka ve tese er ior ve lu yaven a inyam man er ior ve meen mbayev mba kiriki ve yaven a ve yô. Ka i tese akaa ne cii ér ka iemberyolough i injaa. Ufoto mba ijimbagh mba ior ve nengen ér ve wa mban guda la kpa ka ve na ieren ne i hoghol ior mba ve nengen ve shin ve ôron akaa a ijimbagh ken ityakerada la, nahan i hingir ikye ve u kenger idyelegh u mbagenev sha er vea zua a msaanyol yô. * Ieren ne ka kwaghbo u a vihin ikyaryan shi a vihin or vea Aôndo kpaa yô. Ufoto mba ijimbagh wase se u fan er mhen u azôv a a suen ieren ne a vihi kpishi yô. Isharen i ijimbagh i mbahembanato mban hii ica i gba; hii shighe u Aôndo lu a va a Mngerem ma Deemee sha ayange a Noa ga la je.
Ka nahan ve orfankwagh Solomon yange ta se icin ye. A kaa ér: “Hemba kuran ishima you a akaa a u kor a cii, gadia ka ken i uma a dugh ye.” (Anzaakaa 4:23) Nahan shighe u i lu tesen ufoto mba ijimbagh sha ityôugh ki televishen yô, doo u se bugh ki genegh fese je shi doo u se pir kômputa shighe u ufoto mba ijimbagh ve dugh sha mi yô, ka nahan man se kura ishima yase sha er se gba ken imeen i nengen ufoto mba ijimbagh la ga ye. Tôô wer u ngu orshoja. I ker igbo ngi van u tan we sha ishima, nahan u ngu palegh wer i de te u ga. Kape Satan kpa a lu nôngon ér una vihi ishima you, ape asaren ou man mhen wou a dugh la je la.
Shi gba u ú kura ishima you sha er ipila ia doo u ishima ga yô, gadia Diabolo fa ér ‘or u ipila i doo nan yô, [Yehova] kôr nan ihyom.’ (Pasalmi 11:5) Saa Satan una gema u u hingir ipilaor u wuan ior keng ve u lu orihyom u Aôndo ga; aluer a mgbegha u u hingir u soon ipila tseegh kpa maa u hingir orihyom u Aôndo je. Nahan ka Satan a ne ve ka i shi ôron kwagh u ipila i eren i i̱ nongo kwagh u mbaimegh shi i zer tesen i sha televishen kpaa ye. Akôraior la kpe ica i gba hegen, kpa anza a ve la nga her! Iemberyolough i u eren la tese ér u venda ayom a Satan kpa?—2 Mbakorinte 2:11.
Er Se Hendan a Igbenda i Ifer i Satan Yô
Ka i lu inja er or môm nana fatyô u hemban tahav mbu ifer ga nahan. I ôr ken Bibilo ér, mba ve lu keren u eren ishima i Aôndo cii mba “nôngon ityav a . . . ujijingi mba aferev” shi mba nôngon a mbamyina vev kpaa. Kwagh u se er ve se hemba ityav mbin shi a doo Aôndo a vese yô, ka u eren tom a akaa a Aôndo a er sha u wasen se la.—Mbaefese 6:12; Mbaromanu 7:21-25.
Môm ken akaa shon yô, ka icighan jijingi u Aôndo, u a lu tahav mbu hemban sha won cii la. Apostoli Paulu yange nger Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la washika ér: “Se yô, ka jijingi u taregh se ngohol ga, kpa ka jijingi u A dugh her Aôndo la.” (1 Mbakorinte 2:12) Mba jijingi u Aôndo a hemen ve yô ka ve soo akaa a a doo Aôndo ishima la shi kwagh u Aôndo a ker un ihyom yô, ve kpa ve kôr un ihyom. (Amoshi 5:15) Or a er nan ve nana zua a icighan jijingi? Ka sha msen u eren man sha u henen Bibilo i í lu icighan jijingi a ne i nger i̱ la man u kohol imôngo a ior mba Aôndo a doo ve ishima sha mimi la.—Luka 11:13; 2 Timoteu 3:16; Mbaheberu 10:24, 25.
Aluer u ngu eren tom a akaa a Aôndo a er sha u wasen se ne yô, ú ngu ‘huwan ikyav mbi utyav mbi Aôndo cii iyol,’ gadia ka cii kwagh u una kura se sha “ayom a Diabolo” je la. (Mbaefese 6:11-18) Hemba kan hange hange u se er tom a akaa ne hegen cii. Er nan ve kwagh a lu nahana?
Mkur u Ifer Mgbôghom!
Orpasalmi kaa ér: “Zum u mbaaferev ka vea menden er toho nahan, man mbaerenafer kpaa á kpe ve iyol yô, i lu sha u á tim ve kera gbem tsô.” (Pasalmi 92:7) Vough er sha ayange a Noa la kpa mseer u ifer tese ér ijirôron i Aôndo ngi ikyua nahan, kape sha ayange ase ne kpa i lu je la. Aôndo una va a ijirôron na sha uumace mbaaferev tseegh ga, kpa una va a mi sha Satan man azôv a na, una kende ve shin ihyungwa i i ze kweng la, inja na yô, vea kera lu a tahav mbu eren kwagh môm ga. Ken masejime yô a tim ve. (2 Timoteu 3:1-5; Mpase 20:1-3, 7-10) Ka an nana tim ve? Ka orgen môm ga kpa ka Yesu Kristu, gadia i ôr kwagh na ér: “Ka nahan man i pase Wan u Aôndo ye, sha u vihin aeren a diabolo kera.”—1 Yohane 3:8.
Sar u tsung u ifer ma i bee yôô? Aluer ka nahan yô, uityendezwa mba i er ken Bibilo la ve sur u ishima. Ma takerada ugen môm pon Satan, u a lu imbor i ifer la ga, shi takerada ugen môm tese er a tim un man ityom na i ifer la cica cii ga. Se mba taver we ishima ser zua a mfe u vough u ken Bibilo la sha er una kura u sha ikyev i Satan man aferakaa a na hegen, shi una na u ishimaverenkeghen i va lun uma ken tar u ifer ia kera lu ga la yô.—Pasalmi 37:9, 10.
[Footnotes]
^ I fa iti i yange i yilan Satan shighe u lu ortyom u mimi cii ve va hemba ato la ga. Inja i ishember i “Satan” la ér “Orhendankwagh” man Diabolo di ér “Ormsende.” Ieren i Satan ne i wa zuan sha i tor u Tiru u tsuaa la. (Esekiel 28:12-19) Ve cii yange ve hii doo, kpa ken masejime yô, iyolmoron ve la na ve gba ken kwaghbo.
^ Ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér “Pornography—Harmless or Harmful?” la, ken Awake! u Julai 22, 2003. Ka Mbashiada mba Yehova ve gber ye.
[Box/Picture on page 6]
Ukwaghhir mba Mimi a We Lun Ker Yô
Ukwaghhir mba ngise mba ve er kwagh u mbaaôndo mba kiriki man akôraior man mngerem ma deemee la samber sha tar wuee. Ikyav i tesen yô, ngeren u ior i Akkad mba hen haregh u Mesopotamia, ú i yer ér Epic of Gilgamesh la ôr kwagh u mngerem ma deemee man tso kua ior mba waren. Ngeren ne ôr kwagh u Gilgamesh iyol na ér ka or u wan idya man an-aôndo u wan tswam shin or u lun avegher ahar, vegher môm ka aôndo, ugen di ka or. Kwaghhir u Aztec ôr kwagh u tar u tsuaa u akôraior lu ker yô, shi a ôr kwagh u mngerem ma deemee kpaa. Kwaghhir u Norse di ôr kwagh u ikyurior i akôraior man orfankwagh ugen u yange gba zege tso yima iyolna kua kwase na yô. Akaa a i er ken ukwaghhir mban cii tese ér kwagh u i er ken Bibilo ér uumace cii duen hen ior mba yange ve war mngerem ma deemee ma yange ma tim tar u ifer la ka mimi.
[Picture]
Kpande iwen u i nger kwaghhir u i yer ér Epic of Gilgamesh sha mi la
[Credit Line]
The University Museum, University of Pennsylvania (neg. # 22065)
[Picture on page 5]
Ior mba a anza a Akôraior la nyian
[Picture on page 7]
Mfe u vough ka a na se agee a hendan a tahav mbu ifer