Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je

U Ôron Takerada u Ukwelegh Asav-asav

PROFETI Yeremia yange nenge er loho u ijirôron u a pase anyom 40 la kure vough yô. Profeti ne yange nenge er i tim gar u doon un ishima tsung la nahan lu un ken ishima nena? Ngeren u Septuajinta u Mbagrika la hii takerada u Ukwelegh sha ishember kwaghôron ne, ér, “Yeremia tema inya vaa shi gber kwelegh sha ci u Yerusalem.” I nger takerada u Ukwelegh ken inyom i 607 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la. Mkase u i kase gar u Yerusalem sha utya kuma iwer 18 cii ve i mase timen un la lu Yeremia ken ishima her. Sha nahan yô, takerada ne pase vighe vighe er ishima vihi Yeremia ker tsung yô. (Yeremia 52:3-5, 12-14) Er i gbe je mba a vaa ma gar kunya u kôr er Yerusalem nahan ga.

Takerada u Ukwelegh ka takerada u atsam, ngu a atsam ataan. Atsam a anyiin a hiihii la ka ukwelegh; i sha utaan la di ka zamber shin msen. Hanma ivur i ken atsam a anyiin a hiihii la hii sha ishangebaacaa i ken abaacaa a Mbaheberu a a lu 22 la sha adondo adondo. Icam i sha utaan la kpa ngi a avur 22 sha iyenge i abaacaa a Mbaheberu la, kpa i nger a sha adondo adondo ga.

“ASHE AM HUNGWA IKYÔR SHA CI U MLIA”

(Ukwelegh 1:1–2:22)

Profeti Yeremia hii kwelegh na sha Yerusalem ér: “Uwu! nenge, gar a gba teman gbilin, ma or kera ngu ker ga; gar u yan mgbough a ior ne; a hingir er kwasecôghol nahan, un u a lu kwagh u vesen ken akuraior! Un u a lu wan u tor u kwase ken uipaven mba taregh la, a hingir u tan kpandegh!” Shi profeti ne pase er i hii ve kwagh a tser gar ne yô, wener: “TER er un ican sha ci u mngee u afer a na.”—Ukwelegh 1:1, 5.

I ôr kwagh u Yerusalem ér ka kwasecôghol u a lu vaan nom na man ônov nav yô, nahan a pine ér: “Shin ma ican ngi er ican yam ne kpaou?” Shi a sôn Aôndo sha kwagh u mbaihyomov nav ér: “Iferkwagh ve la cii, i̱ va U sha ishi; er a ve er U er a mo nahan, sha ci u atindi am a peren la cii. Gadia asema am a shirin nga kpishi, ishima yam kpaa ure.”—Ukwelegh 1:12, 22.

Ishima za Yeremia iyol tsung nahan a kaa ér: “Sha iyugh [i Yehova] i tsung, A gber hanma korough ku Iserael; A hide a uwegh Nagh ku yanegh ijime sha ishigh ki orihyom; A yegh ken Yakob er nomborusu u hian akaa a a kase u cii yô.” Profeti ne gber kwelegh sha u tesen er un zungu kpishi yô, gba vaan kaan ér: “Ashe am hungwa ikyôr sha ci u mlia, myam am zômon, mtemam am sough haa inya cii.” Mbakarengbenda kpa nenge kwagh ne kpiligh ve iyol, nahan ve kaa ér: “Ka gar u lu i yilan er, dooashe u hemban, iember i tar cii je nee?”—Ukwelegh 2:3, 11, 15.

Mbamlumun sha mbampin mba sha akaa a ken Ruamabera:

1:15—Yehova “shoghul iniunkwase, wan u Yuda, ken ihyungwa i shoghul atam a wain” nena? Shighe u Mbababilon tim gar u i yilan un ér iniunkwase la, ve haa awambe inya kpishi je yô, i tôô i kar sha mkume u ka i kume atam a wain shin ihyungwa i shoghul wain la. Yehova yange tsengaôron ér kwagh a er ve nahan shi a na ian ér a er kpaa, nahan a fatyô u kaan ér a ‘shoghul iniunkwase shin ihyungwa i shoghul atam a wain.’

2:1—Yange i “kende iengem i Iserael i gba shin inya” nena? Er ‘Usha ve tav ve gbe ica a tar yô,’ ashighe agen ka a ôron ér i hide a kwagh u i kende un sha la ijime yô, i kaa ér i  ‘kende un gba shin inya.’ Shighe u i tim Yerusalem man Yuda la i kende “iengem i Iserael” gba shin inya, ka iengem man agee a Iserael lu a mi shighe u iveren i Yehova lu sha a na je la.—Yesaia 55:9.

2:1, 6—“Kwagh [u Yehova] u tan angahar sha mi” man “tenti” na la kanyi? Orpasalmi wa icam ér: “Sé za nen hen ijiir Na i teman, sé gure nen inya hen anar Na u tan angahar a mi” la. (Pasalmi 132:7) Nahan ‘kwagh u tan angahar’ u i ter ken Ukwelegh 2:1 la ka iyou i Yehova i mcivir shin tempel na. Mbababilon yange ve nande iyou i Yehova inja er ka tenti shin ityumbe i ken sule nahan.—Yeremia 52:12, 13.

2:17—Ka “kwaghôron” u nyi Yehova a kur sha kwagh u Yerusalemee? A shi nan kpa ka kwagh u i er ken Levitiku 26:17 la i ter heen ye. I ôr hen ijiir la ér: “Me kera saan ishigh a ven ga, mbaihyomov enev vea hemba ne; mbakôron ne ihyom vea tema tor sha a ven; né gbaa yevese tsô, or kpaa nana zendan ne ga.”

Ityesen hen Avese:

1:1-9. Yerusalem vaa tugh tsung, mliam nam ndôôr un sha ahenge. Ihindagar na cii hingir kuree; upristi nav mba shirin asema. Ishima vihi anuunaukase a na; un iyol na kpaa, ican ngi eren un tsung. Akaa ne cii er Yerusalem sha ci u nyi? Sha ci u a er isholibo tsung je. Ihyôngor na var un sha akondo. Aluer or ngu eren ifer yô, nana sunda iember ga, kpa a lu mliam man ishima i shirin man ijungwen man ican.

1:18. Yehova tsahan mbaaferev sha mimi.

2:20. Yange i ta Mbaiserael icin ér aluer ve ungwa imo i Yehova ga yô, ifan ia kôr ve, nahan vea ‘ya ônov vev mba nomso kua mba kasev.’ (Duteronomi 28:15, 45, 53) Nenge i vihi u hemban Aôndo ato sha wono!

‘DE KERA CIRIN TOGH OUGH SHA U UNGWAN IÔÔN YAM GA’

(Ukwelegh 3:1–5:22)

I yila ikyurior i Iserael ken Ukwelegh ityough 3 ér “or.” Er or ne lu yan ican kpishi nahan kpa, a wa icam ér: “TER eren dedoo a mba ve veren ishima sha a Na, a uma u a keren Un la.” Nahan a sôn Aôndo u mimi la ken msen ér: “Ungwa imo yam; de kera cirin togh Ough sha u ungwan iôôn yam man mliam am kpaa ga.” Shi a sôn Yehova ér a er kwagh sha ilyahan i mbaihyomov nav ve ve a mi sha a na la. A kaa ér: “Ú va or ve iyev, TERE, sha inja i tom u ave ve.”—Ukwelegh 3:1, 25, 56, 64.

Yeremia pase er ishima vihi un sha akaa a yange za hemen shighe u i kase Yerusalem sha utya iwer 18 la, nahan a gber kwelegh a kaa ér: “Iferkwagh i wankwase u ior av kehe hemba kwaghbo u Sodom, u i yôhôr un kera fese, ma or za ave sha mi kpaa ga la.” Yeremia za hemen ér: “Guda mba i woo ve sha sanker, a mba ijen i woo ve la, mba ve use, i kuma ve due kera, sha ci u mban u iyiav mbi ken sule yô.”—Ukwelegh 4:6, 9.

Icam i sha utaan la ôr kwagh u ior mba ken Yerusalem. Mba kaan ér: “TERE, umbur kwagh u a tser se ne; gema ashe, nenge iheen yase.” Ve lu ôron akaa a a tser ve la, nahan ve sôn Aôndo ér: “We TERE, U ngu her gbem sha won, U tema tor sha ikyov ikyov. Shin U ta a ta se kera je ase, shin ishima i vihi U a vese i ganda?”—Ukwelegh 5:1, 19, 21.

Mbamlumun sha mbampin mba sha akaa a ken Ruamabera:

3:16—Inja i kwaghôron u i kaa ér: “A hembem anyi sha agboghol” la ér nyi? Ngeren ugen kaa ér: “Shighe u Mbayuda lu yemen ken uikyangen la, er ve fa kwagh u vea er ga yô, ve lu timen ahungwa shin inya kaan ubredi vev, sha nahan yô agboghol nungwa sha mi.” Imba bredi ngura nahan una fatyô u hemben or anyi.

4:3, 10—Hii nan ve Yeremia a tee “wankwase u ior [nav]” a kar sha “ukonkofi mba ken taaikyôngo”? Yobu 39:16 kaa ér, konkofi “eren a ônov nav sha dooshima ga, er ka mba nav ga yô.” Ka una tseven aji na yô, a undu ônov a yem kwagh na, i lu nom konkofi a kar a nengen sha uôn ye. Man kwaghbo ka una va di yô, ve er nena? Nom man ngô ka ve yevese cii  ve undu ônov vev sha iya. Shighe u i kase gar u Yerusalem sha utya la, ungô mba kunya ma kôr ve a ônov vev la gema lu eren a ve dang er ukonkofi mba ken taaikyôngo nahan. Ieren ve ne i kaha kposo a i ugbaseela mba ka ve nenge sha ônov vev sha inja la.

5:7—Yehova tsahan ior sha aferakaa a uter vevee? Ei, Yehova tsahan ior sha aferakaa a uter vev jighilii ga. I ôr ken Bibilo ér, “hanmô wase nana va ôr [Aôndo] kwagh u nan iyol i nan je.” (Mbaromanu 14:12) Nahan kpa, akaabo a ifer ka i va a mi la aa fatyô u lun her zan zan je va tseren kov u ken ijime je kpaa. U tesen ikyav yô, er Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa mbara undu Aôndo yem civir ieev yô, kwagh la na yô wa taver Mbaiserael mba ken ijime mba ve lu civir Aôndo sha mimi la u dondon gbenda u perapera.—Ekesodu 20:5.

Ityesen hen Avese:

3:8, 43, 44. Shighe u kwagh tser Yerusalem la, Yehova venda u ungwan mliam ma mba ken gar la lu vaan ér a yima ve la. Sha ci u nyi? Sha ci u ve hemba un ato shi ve venda u geman asema kpaa. Aluer se soo ser Yehova a ungwa mbamsen asev yô, saa se kuran atindi na.—Anzaakaa 28:9.

3:20. Yehova u a lu “Uhembansha sha tar cii” la ngu sha geng je yô ka a shir a shir ashe shin inya sha u “nengen Sha man tar.” (Pasalmi 83:18; 113:6) Nahan kpa Yeremia yange fa wang er Uhembansha cii ne a we iyol a kegh a kegh u hiden a iyol ijime sha u taver ior nav asema yô. Er se fe ser Aôndo u mimi u a hembe tahav man kwaghfan cii ne hidi a iyol ijime nahan doo se ga he!

3:21-26, 28-33. Ican ia eren se tsung kpa se wa ishima nena? Yeremia ôr se kwagh u se er yô. Doo u se umbur ser Yehova mgbogh a erdoo shi mhôônom nam ma zungwen ma been mayange ga. Shi se umbur kpaa ser mlu u se lu uma ne je kpa ka ityôkyaa i yinan ishima ga, nahan se gba nen ishima ikyôr, se lu ving se keghen shighe u Yehova una yima se la, shi se gbaan ahon kpaa ga. Heela tseegh ga, se ‘wa nen zwa wase shin vuulevu,’ inja na yô, se hide nen a ayol a ase ijime shighe u se tagher a ameen yô, se umbur ser kwagh u Yehova a ne ian ér a er yô, ka sha ityôkyaa i dedoo.

3:27. Akaa a aa fatyô u karen jighjigh u nan u or shighe u nan lu iyev la yô, ka u wan ishima a mbamtaver man tarnahan. Kpa ‘doo u or nana tôô igbur er nan lu iyev la.’ Sha ci u nyi? Sha ci u aluer or hen u wan ishima a ican shighe u nan lu iyev la yô, kwagh la una wa nan agoyol a wan ishima a mbamtaver shighe u nan bee iyol yô.

3:39-42. Aluer se mba yan ican sha ci u asorabo ase man se mba gban ahon yô, ka sha mi ga. Se gba nen ahon shighe u se lu yan ican sha ci u asorabo ase ga, kpa se gema “sé time nen sé kar igbenda yase, man shi sé hide nen hen TER” kpaa. Aluer se gema ishima se sôr igbenda yase yô, se er kwagh sha kwaghfan.

Suur sha Yehova

I pase ken takerada u Ukwelegh er Yehova yange nenge Yerusalem man tar u Yuda shighe u Mbababilon va nande gar la hingir ice la. Er i nger ken takerada ne ér Mbaiserael yange ve lumun ibo ve yô, kwagh ne tese ér Yehova yange de ér kwagh a tser ve sha ci u asorabo a ve. I nger atsam a ken takerada ne sha gbenda u aa na or nana lu a ishimaveren sha Yehova shi nana lu a isharen i zenden sha gbenda u mimi kpaa yô. Shin er lu isharen i ior kpishi mba sha ayange a Yeremia la u zenden sha gbenda u mimi ga nahan kpa, ngeren ne pase ieren i Yeremia man mbagenev mba ve gema asema la.

Gbenda u Yehova er kwagh a Yerusalem, er i nger ken takerada u Ukwelegh la tese se akaa a injaa ahar. Hiihii yô, mtim u i tim Yerusalem man Yuda la taver se cii asema ér se ungwan imo i Yehova shi se eren ishima na kpaa. (1 Mbakorinte 10:11) Kwagh u sha uhar la, ka sha kwagh u ikyav i Yeremia. (Mbaromanu 15:4) Er ishima i vihi profeti ne tsung shi lu un inja er gbenda u waren ngu ga nahan kpa, a suur sha Yehova ér a yima un. Nahan ka hange hange u se suur sha Yehova man sha mkaanem nam a ishima yase cii!—Mbaheberu 4:12.