Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

“Se Mba Zwa Môm Ga, kpa Se Doo Ayol a Ase”

“Se Mba Zwa Môm Ga, kpa Se Doo Ayol a Ase”

“Se Mba Zwa Môm Ga, kpa Se Doo Ayol a Ase”

Ior hii u keren mkpeyol ka kwagh u nyian a mi ga. Ve soo ishimanyian man ican ga. Mba keren myom, mwar man mpasetuhwa. Se nôngo a mbamzeyol nena? Se tsa se zua a myom je kpa? Man aluer ka u se zua a mi yô, se zua a mi nena?

KA KWAGH u yange i ôr ken mkohol u ayange atar u Mbashiada mba Yehova hii kumban ken uwer u sha utaan, ken inyom i 2006 je la. Itinekwagh i mkohol shon ér “Myom Wase Mgbôghom Ve!”

Ior udubu udubu mba ken ityar kposo kposo nyôr mkohol ne imôngo ken agar ataankaranyiin. Ve nyôr un ken uwer u Julai man Agusutu, inyom i 2006 la ken Prague, gartamen u tar u Czech Republic; man Bratislava, gartamen u tar u Slovakia; man ken gar u Chorzow man Poznan ken tar u Poland; * shi i nyôr mkohol ne ken agar ataan a ken tar u Jamani—ka gar u Dortmund man Frankfurt man Hamburg man Leipzig kua Munich je la. Ior mba ve za mbamkohol mba utaankarunyiin mban cii hemba iorov 313,000.

Ka inja i nyi nahan yange ior er hen mbamkohol mbanaa? Mbaabaver ôr kwagh u mbamkohol mban nena? Man lu ior mba ve za ve la ken ishima nena?

Ago a Wan Iyol

Ior mba van mkohol ne kua Mbashiada mba sha ajiir a yange gba u a er mkohol her la ver ashe a mkohol ne kpishi, gadia ve fa dedoo ér vea hen akaa a ken jijingi a aa hungur ve mayange ga yô. Tom u keren ajiir a tsan a dedoo sha ci u mbavannya la lu u kiriki ga cii. U tesen ikyav yô, mkohol u i nyôr ken gar u Chorzow la, Mbashiada mba ken tar u Poland ngohol mbavannya mba sha Ityoughkitaregh ki Yuropa je zulum iorov 13,000. Ior mba yange ve za mkohol shon yô lu mba ken tar u Amerika man Armenia man Belarus man Estonia man Georgia man Kazakhstan kua Kyrgyzstan, man ior mba ken Latvia man Lithuania man Moldova man tar u Russia man Tajikistan man Turkmenistan man Ukraine kua tar u Uzbekistan kpaa.

Ior kpishi yange ve hii u wan iyol u zan mkohol ne iwer imôngo je. Tatiana, kwase u pasen ivangeli hanma shighe u hen ningir u Kamchatka, u a lu hen kpe zegemnger sha ityoughkitaregh ki imbusutarimese i tar u Japan la, yange hii u koson inyaregh ki zan mkohol ne inyom jimin. Yange gba u una za zende ne a kuma er ukilomita 10,500 nahan. Yange nyôr igirgi i purugh kuma ahwa 5; za dugh yô a nyôr igirgi dogo kuma er ayange atar nahan; man mase nyôron bôôsu u yemen ken gar u Chorzow kuma ahwa 30.

Iorov udubu imôngo na ayol a ve u sôron mbaagirigi mba anumbev kua uikyasen vev kpaa, sha er ajiir ne a kuma u nyôron mkohol her yô. (Duteronomi 23:14) De se tese ikyav i môm tsô. Mbashiada mba ken gar u Leipzig yange ve ese agirigi u anumbegh u ken gar la wang shi ve tôndo zwa ér vea ese un zum u vea bee mkohol yô. Nahan, mbavesen mba nengen sha agirigi shon kaa ér ve de kera kimbin inyaregh ki esen agirigi ne ki yange ve lumun ér vea kimbi shighe u vea bee mkohol la ga.

Mlehe

Atôônanongo sha tar jimin cii yôô angwe u Mkohol u “Myom Wase Mgbôghom Ve!” ne kpoghuloo je. Mba yange ve za mkohol u ityar-ityar u i er sha ajiir agen la kpa mar ve iyol kpishi u yôôn angwe ne. Yange ve yôô mkohol ne zan zan aikighe u kpernan mkohol shon hii la. Gbashima ve ne va a kwagh u dedoo kpa?

Orshiada ugen ken tar u Poland, iti na ér Bogdan, yange zua a orbeenyol ugen u sar un u zan mkohol ne ken gar u Chorzow yô, kpa gema lu a injar mato ga, man gar ne gba ica a ijiir na kuma ukilomita 120. Kwagh ka a er i doo yô, ian gema lu shin bôôsu u tiônnongo yange cata u zan mkohol ne la. Bogdan kaa wener: “Yange se kaa a or ne ser aluer a va kohol se sha ahwa 5:30 pepe, shighe u se lu moughon la yô, una nyôr mato a vese gbilin.” Or ne lumun, nahan a za mkohol ne a vese imôngo. Ayange nga kar yô, a nger anmgbianev washika, a kaa ker wener: “M za mkohol ne m hide nahan, m kange ishima mer hingir yam or u dedoo kpee.”

Orgen ken gar u Prague u lu hen hôtel môm a mbavan mkohol mba ken tar u Ingila yange kaa a ve aikighe ugen wener, un kpa un za mkohol. Kanyi yange i mgbegha un za mkohol nee? Or ne kaa wener un zua a mbapasenkwagh pue sha godobi sha ashighe kposo kposo ken gar la mba ve lehe un mkohol ne yô, nahan un nenge ér doo u una za kpee je! Mkohol ne yange doo un je zua ga, nahan hange un u seer fan akaa a yange i ôr ker la.—1 Timoteu 2:3, 4.

Ityesen i Bibilo i Injaa

Akaa a yange i ôr ken mkohol ne la tese se er se sôr mbamzeyol kposo kposo yô. Akaawan a ken Ruamabera a yange i ôr jighilii la pase er se fatyô u sôron mbamzeyol man er se fatyô u wan ishima a ve yô.

Yange i ôr akaa a ken Bibilo a taver hanma or u nan lu yan ican sha ci u iyolbeen shin angev shin ku u or u nan gayô mbamzeyol mbagenev la ishima sha er uma una due nan ishima ga yô. (Pasalmi 72:12-14) Noov man kasev man mbamaren kpa i wa ve kwagh ken Bibilo. I tese ve er ivaa ve ia za a doo man er vea yese ônov vev doo doo yô. (Orpasenkwagh 4:12; Mbaefese 5:22, 25; Mbakolose 3:21) Agumaior a a lu Mbakristu, aa mbakov vev ve meen ve ken makeranta, kpa i gem i ôron ve akaawan a injaa a ken Mkaanem ma Aôndo hen uyaav vev man ken tiônnongo la kpa i ôr ve akaa a dedoo sha mkohol ne a aa wase ve u hendan a ameen a mbakov vev man u “yevese asaren a sha inja i mbayevikyaior la” yô.—2 Timoteu 2:22.

Mzough u Anmgbianev Tar Sha Won Cii

Mbashiada mba Yehova mba ongo akaaôron a injaa a ken Ruamabera ken mbamkombo vev hanma shighe. (2 Timoteu 3:16) Nahan kpa, kwagh u yange na ve mkohol u i nyôr ken agar ataankaranyiin ne hemba doon je yô, ka ior mba ken ityar kposo kposo mba yange ve nyôr mkohol ne la. Yange i ôr akaa a ken Bibilo ken mbamkohol mba utaankarunyiin mba injaa mban ken ijô kpishi. Hanma iyange yô, anmgbianev mbagenev ken Mbahemenev mba Shin Tine mba Mbashiada mba Yehova lu nan akaaôron man abaver a ken ityar igen hen mbamkohol mban, nahan mkombo ne doo kpen kpen. I lu geman akaaôron a ve ne kua abaver la ken ijô igenegh sha er ior mba lamen ijô kposo kposo mba ve va la vea ungwa yô.

Saan mba ve va mkohol ne iyol kpishi u zuan ishigh a anmgbianev vev mba nomso man mba kasev mba ken ityar igen. Anmgbian ugen u va mkohol ne yô, kaa ér: “Er ior lu lamen ijô kposo kposo nahan kpa, kwagh ne va a zayol ga. Er kwagh ma lu nahan yô, ijô i ior lu lamen kposo kposo ne gema na a na hanma or iember. Aeren a ityôô a mbavan mkohol ne kaha, kpa jighjigh u nan u ve lu a mi môm la zua ve imôngo.” Anmgbianev mba ve za mkohol ne ken gar u Munich la pase kwagh ne nahan ér: “Se mba zwa môm ga, kpa se doo ayol a ase.” Er anmgbianev mban due sha ajiir kposo kposo shi lu lamen ijô kposo kposo nahan kpa, hanma or u yange nan va mkohol ne di tsô yô nan kav er nan lu hen atô u azende a mimi yô—ka anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve civir Aôndo imôngo je la.—Sekaria 8:23.

Ior Wuese

Ura yange u nôô ken tar u Poland sha shighe u mkohol ne kpishi, shi ndôhôr kpishi je kuma udigirii 14 nahan sha ikyaren i Celcius la. Nahan kwagh ne kar ishimawan i mbavan mkohol kua inja ve i dedoo kpaa. Anmgbian ugen ken tar u Amerika kaa ér: “I lu je m ngu a za mkohol mape ura u saa nôôn shi i ndôhôr kpishi nahan ga, man lu akaaôron kpuaa tseegh m ungwa m kav ye. Kpa anmgbianev mba ken ityar kposo kposo mba ve lu hen mkohol ne yar yar la man erdoo u hemban cii u i er a vese la na yô, ura man mdôhôrom mara cii beem kwagh ga. Me hungur mkohol ne mayange ga!”

Anmgbianev mba lamen zwa u Polish mba ve za mkohol ne kpa kwagh er u vea hungur a mi mayange ga yô. Yange i due a takerada u i yer ér Insight on the Scriptures la ken zwa u Polish—lu injar i ve zua a mi sha ishima i ve wa a mdôhôrom man ura je la. Shi takerada u he u i yer ér Live With Jehovah’s Day in Mind u yange i due a mi sha Mkohol u “Myom Wase Mgbôghom Ve!” la kpa na hanma or iember.

Ior kpishi mba ve za mkohol ne vea za hemen u umbur un sha atôakaa agen kpaa. Kristina, ka anmgbian u kwase ken tar u Czech u yange na iyol na sha u za veren anmgbianev mba ken ityar igen gbenda shin bôôsu yô, a kaa ér: “Zum u se lu lôhôn anmgbianev mban ayem yô, anmgbian u kwase ugen kôrom hide a mo ken kpe daalaa, kuvem, kaa a mo ér: ‘Sha mimi yô, ne nenge sha vese! Ne na se kwaghyan sha ajiir ase a teman shi ne na se mngerem kpaa. M sugh u kpishi sha dooshima wen u tangen iyol ga ne.’ ” Anmgbian u kwase ne lu ôron kwagh u kwaghyan u atetan u i lu nan anmgbianev mba ken ityar igen la. Anmgbian u nomso ugen kaa ér: “Er i lu je se mba a vande eren imba tom ne ga. Hanma iyange yô, se na anmgbianev er 6,500 nahan kwaghyan u atetan. Anmgbianev kpishi kua mbayev mba ve na ayol a ve sha u wasen tom ne la er kwagh u hungur mo mayange ga.”

Anmgbian u kwase ugen ken tar u Ukraine u yange za mkohol ken gar u Chorzow yô, kaa wener: “Dooshima man ikyo i wan man erdoo u mba nan jighjigh a vese imôngo la bende a vese kpishi. Se fa er se wuese anmgbianev mban ve a kuma se ga.” Wankwase u anyom anigheni, u ken tar u Finland, iti na ér Annika nger afishi a Mbashiada mba Yehova a ken tar u Poland la washika wener: “Mkohol ne doo je hemba er yange m hen mer una lu la. U lun ken nongo u Yehova ka kwagh u doon kpishi. Or u nan lu ker yô, nan ngu a azende sha tar jimin cii!”—Pasalmi 133:1.

Kwagh u Ior Mbagenev Ve Ôr Yô

Cii man mkohol ne hii yô, i due zende a mbavannya mbagenev, i tese ve ajiir. Er ve lu zenden nengen angarev mba ken kpentar u Bavaria ken tar u Jamani yô, vea za sôôn hen Iyou i Tartor je ve tile, Mbashiada mba hen ijiir la ve due ve kegh ve gbenda. Kwase ugen u lu zenden a ve tesen ve ajiir, u a lu Kwaseshiada ga yô, nenge dooshima u hen atô u anmgbianev ne nahan doo un je zua ga. Anmgbian ugen u za mkohol ne yô, kaa ér: “Er se nyôr bôôsu se lu hiden hen hôtel wase yô, kwase u tesen se ajiir ne kaa wener er un tesen ior ajiir je un ngu a nenge a ior mba lun er se nahan ga. Se wuha iyol tsembelee, shi or môm taver mba ve lu hemen se la ityough ga. Or tuhwa or ga, anzughul nga ga. Kpiligh kwase ne iyol er i hii ve mbavannya mba fan kpa ve fe ayol a ve ga ne ve hingir azende a dedoo ayol a ve fele nahan yô.”

Anmgbian ugen u yange er tom ken Afishi a Nan Abaver ken mkohol u i nyôr ken gar u Prague la kaa ér: “Sha iyange i Lahadi pepe la, orvesen u dasenda ugen u lu nengen sha udasenda mba i tindi ve u va kuran ijiir i mkohol la va se inya. A kaa wener hanma or ngu bem bem, nahan ve mba a tom u eren heen ga. Shi a kaa kpaa wener, mbayaav mbagenev mba ve lu ikyua a agirigi u anumbev la pine ve kwagh u mkohol ne. Ka una kaan a ve ér ka Mbashiada mba Yehova ve lu eren mkohol yô maa ve yoghol akende, kpa orvesen u dasenda ne a gema a kaa a ve ér: ‘Aluer ior vea nôngo u lun er Mbashiada mba Yehova nahan cuku tseegh kpa, udasenda ma ve lu ga.’ ”

I War Ior Kpishi Kera Kpaa

Bibilo i í lu Mkaanem ma Aôndo la i̱ himen ior mba lamen ijô kposo kposo; i̱ kohol Mbakristu imôngo ken bem man ken mzough. (Mbaromanu 14:19; Mbaefese 4:22-24; Mbafilipi 4:7) Mkohol u “Myom Wase Mgbôghom Ve!” u ior mba ken ityar kposo kposo kumba ne tese ér kwagh ne ka mimi. I yima Mbashiada mba Yehova sha ikyev i akaa kpishi a a lu zan tar iyol la kera kpaa. Mbamzeyol mbagenev kpuaa mba ve nôngo u been hen atô ve vindi vindi yô, ka mkighir man tswam man mnyagh u nyaghen akuraior agen. Man mba keghen shighe u mbamzeyol mban vea bee shin tar jimin cii la.

Mba yange ve za mkohol ne nenge a mzough u a lu hen atô u Mbashiada mba ken ityar kposo kposo, mba ve lamen ijô kpa kposo kposo la sha ashe ve. Mzough ne yange hemba duen ken igbar cii sha shighe u i kure mkohol la. Anmgbianev cica cii lu kuren ave shi kuven azende ve a he shi lu tôôn foto a ve kpaa. (1 Mbakorinte 1:10; 1 Peteru 2:17) Anmgbianev mba ve za mkohol ne cii saan ve iyol shi ve na jighjigh kpaa ér shighe mgbôghom u a yima ve sha ikyev i hanma mzeyol man hanma kwagh u nyian ve ishima cii, nahan er mkohol bee, ve lu hiden ken uya vev man atôônanongo a ve yô, ve hemba kangen ishima ér vea kusu “kwaghôron u uma” u Aôndo la gbang gbang cii.—Mbafilipi 2:15, 16.

[Footnote]

^ Ajiir agen ken tar u Poland kpaa i kumba mkohol ne. Ajiir ne lu ataratar. Ijiir i môm di lu ken tar u Slovakia. Yange a gba u a ôr abaver a ken ityar igen yô, i ôr kwaghôron a za due sha ajiir a mkohol ne cica cii.

[Box/Picture on page 9]

I Er Mkohol Ne ken Ijô Ikyundu Kar Ataratar

Yange i er mbamkohol mba utaankarunyiin mban cii ken ijô i hen ajiir a i nyôr ve la. I na akaaôron ken mbamkohol mba i nyôr ken tar u Jamani la ken ijô igenegh 18. I nyôr mkohol ne ken gar u Dortmund ken zwa Arabik kpaa, kua zwa u Farsi man Ishpania man Portuguese man Russian; ken gar u Frankfurt di i er mkohol ken zwa Buter man French man Serbian/Croatian; ken gar u Hamburg kpaa, i nyôr mkohol ken zwa Danish man Dutch man Swedish man Tamil; ken gar u Leipzig di i er mkohol ne ken zwa Chinese man Polish man Turkish; ken gar u Munich kpaa i nyôr mkohol ne ken zwa Grika man Italia kua Iliam i Sha Ave i zwa German. Yange i na akaaôron a mkohol ne cii ken mkohol u i nyôr ken gar u Prague la ken zwa Buter man Czech man Russia. Ken gar u Bratislava kpa i er mkohol ne ken zwa Buter man Hungarian man Slovak man Iliam i sha Ave i zwa Slovak. Ken gar u Chorzow di i nyôr mkohol ne ken zwa Polish man Russia man Ukraine kua Iliam i Sha Ave i zwa Polish. Ken gar u Poznan yô, mkohol ne lu ken zwa Polish man Finnish.

Kohol cii yô, i er mkohol ne ken ijô ikyundu kar Ataratar! Sha mimi yô, mba ve za mkohol ne lu mba lamen zwa môm ga, kpa dooshima ve la zua ve.

[Picture on page 8]

Anmgbianev mba ken tar u Croatia mba ve za mkohol ken gar u Frankfurt la ember kpishi zum u i due a Bibilo i “New World Translation” ken zwa ve yô.