Nyian Kpa Se Fatyô U Eren Ishima I Aôndo
Nyian Kpa Se Fatyô U Eren Ishima I Aôndo
“[Kristu] kpe ka sha ci u ior cii sha u mba ve lu uma yô, ve̱ de kera lu uma sha ci ve ayol a ve ga.”—2 MBAKORINTE 5:15.
1. Ôr kwagh u ormishen ugen yange er yô.
ORMISHEN ugen mba yer un ér Aaron. A kaa ér: “Lu se se hii nyôron a mato wase ken gar ugen ken Afrika shighe u ityav bee la ye. * Yange gbenda lu u lamen a tiônnongo u kiriki u ken gar la ga, man gba u se wase anmgbianev mba ken tiônnongo shon. Nahan se va ve a kwaghyan man akondo man ityakerada i pasen Bibilo kua tser u vidio u i yer ér Jehovah’s Witnesses—The Organization Behind the Name la. * Ior kpishi mba sar ve u henen Bibilo yô va hen ‘tembe iniumbe’ u hen gar la sha u va nengen tser u vidio ne; tembe iniumbe ne lu zege ate, i ver anar u tesen tser u vidio ker kua televishen kpaa. Yange se soo ser se tese ve tser la kwa har ve nenge. Hanma kwa u sea tese tser ne yô, se zua a ior kpishi mba ve soo u henen Bibilo yô. Sha kpôô yô, iniôngon yase la cii i saa ishe ga.”
2. (a) Er nan ve Mbakristu ve kange ishima ér vea civir Aôndo a uma ve ciilii? (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mi hegene?
2 Aaron man huror na yange ve er zegetom ne sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, ve tsegha ayol ave sha ci u Aôndo sha u tesen ér ve wuese nagh ku ipaa ku Yesu Kristu la, nahan ve soo u tesen iwuese ve la sha u eren ishima i Aôndo. Mbakristu mba ve tsegh ayol a ve cii ve kange ishima ér ‘vea kera lu uma sha ci ve ayol a ve ga’ kpa vea pase “Loho u Dedoo” sha agee a ve cii. (2 Mbakorinte 5:15; 1 Mbakorinte 9:23) Ve fa ér a timin tar ne kera yô, inyaregh man shagba u tar cii una bee. Nahan er ve lu uma shi ve lu gbong gbong yô, doo ve u civir Aôndo a uma ve man gbong gbong ve. (Orpasenkwagh 12:1) Se kpa se er ishima i Aôndo nena? Se zua a ishimataver man agee a eren ishima i Aôndo hana? Shi ka aan a eren ishima i Aôndo a nyi nahan se lu a mini?
Akaa a Injaa a Se Za Hemen u Eren Yô
3. Ka aaven a hange hange a nyi or nana kar sha mi sha u eren ishima i Yehovaa?
3 Mbakristu mba mimi fa ér gba u vea er ishima i Aôndo sha ayange a uma ve cii. Or nana hii u eren ishima i Aôndo sha u nyôron Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo shi ôron Bibilo ayange ayange shi pasen kwagh hanma shighe cii; nana eren akaa ne zan zan nana ar sha iaven i eren batisema. Aluer se nenge mzehemen u or yô, doo u se umbur mkaanem ma apostoli Paulu yange ôr ne, ér: “Nôngo sha akaa ne, penda ishima sha mi sha u ior cii vea nenge mzehemen wou yô.” (1 Timoteu 4:15) Mzehemen ne ka u se keren icivir ayol a ase ga, kpa ka u tesen ser gba se ishima u eren ishima i Aôndo a iyoltangen shio. Aluer se mba eren nahan yô, se mba tesen ser se lumun ser Aôndo a hemen se sha akaa a se eren cii, man a hemba fan u kôôm se kpaa.—Pasalmi 32:8.
4. Se dugh mciem ma gbilinigh ken vese kera nena?
4 Kpa aluer se mba cian u eren ishima i Aôndo shin se mba hemban henen sha kwagh u uma wase yô, akaa ne aa fatyô u yangen se u civir Aôndo. (Orpasenkwagh 11:4) Kwagh u se hii eren ve se zua a msaanyol u mimi sha u eren Aôndo man mbagenev tom yô, gba u se dugh mciem ken a vese kera. U tesen ikyav yô, orgen mba yer un ér Erik, yange wa ishima u za eren tom vea tiônnongo u i eren mkombo ken zwa ugen yô. Kpa ishima za un iyol kpishi, gadia lu henen ér: ‘Tiônnongo ne una lumun mo je kpa-o? Anmgbianev mbara vea doom ishima je kpa? Shi vea soom je kpa-o?’ A kaa wener: “M mase kaven mer, doo u kwagh u anmgbianev mbara una hemba gban mo ishima a iyol yam. Nahan m de u henen sha akaa ne, m gema m ver ishima sha kwagh u me er ve me wase mbagenev yô. M er msen hen Aôndo maa m yem hen tiônnongo shon. Hegen ne, m ngu eren tom vea tiônnongo la saan saan.” (Mbaromanu 4:20) Sha mimi yô, aluer se mba eren Aôndo man mbagenev tom sha gbashima yô, se zua a iember man mkom.
5. Er nan ve i doo u se wa agoyol sha akaa a se soo u eren la sha inja sha er se er ishima i Aôndo? Tese ikyav.
5 Aluer se soo u eren ishima i Aôndo vough yô, se wa agoyol sha akaa a se we ishima u eren la sha inja. Doo u se gba anzô kpishi ga, sha ci u anzô aa na se hingir kpan u tar ne, shi aa imbishi ian i se lu a mi i eren Aôndo tom la kpaa. Bibilo umbur se ér: “Or u yan injô yô, ka kpan u or u nan injô la.” (Anzaakaa 22:7) Aluer se suur sha Yehova shi mcivir na hemba gban se ishima yô, kwagh ne una wase se u eren akaa sha inja. U tesen ikyav yô, orgen mba yer un ér Guoming, un man anmgbianev nav mba kasev uhar kua ngô ve cii mba hen ijiir i ya a taver ishe shi tom kpa u taver u zuan a mi yô. Er ashighe agen ka i lu ve cii ve eren tom u zuan a inyaregh ga nahan kpa, mbá eren kwagh a inyaregh vev sha kwaghfan shi mba wasen ayol a ve sha inyar kpaa, nahan kwagh ne wase ve u koson ayol a ve. Guoming kaa wener: “Ashighe agen ka i lu se cii se lu a inyaregh ga. Kpa se mba eren tom pania her shi se mba nengen sha ngô wase doo doo kpaa. Se wuese kpishi er ngô wase a soo ér se de tom pania kua ityom i ken tiônnongo se er tom u uke se na un inyaregh ga nahan.”—2 Mbakorinte 12:14; Mbaheberu 13:5.
6. Ka ikyav i nyi i tese ér se fatyô u geman uma wase eren ishima i Aôndo?
6 Aluer u uve ityough u keren akaa a taregh, er inyaregh shin akaa agen nahan yô, saa u gema uma wou ve u hemba eren ishima i Aôndo tsembelee ye. Ú fatyô u geman uma wou hen icin i môm gagher ga, a gba u ú geman un kure kure, shi aluer u hii u sôron akaa ken uma wou man taver we je kpa, de henen wer kwagh hemba u a hemba je ga. Hen ase sha kwagh u orgen u i yer un ér Koichi ne, yange a vihi shighe kpishi u eren anumbe. Koichi hen Bibilo shighe u lu anyom pue kar a kar la, kpa anumbe a sha vidio ya tor ken a na anyom imôngo. Iyange igen yô, Koichi pine iyol na wener: “Kanyi jim m erene? M hemba anyom 30 hegen, man m ngu eren kwagh môm u wasen uma wam ga. Nahan, Koichi hide hii Bibilo i henen shi lumun iwasen i tiônnongo na un la kpaa. Er lu geman inja kure kure nahan kpa gba uwer ga. Lu eren msen kpoghuloo shi mbagenev seer taver un ishima sha dooshima, nahan ken masejime yô, de u vihin shighe sha anumbe a sha vidio la.” (Luka 11:9) Koichi ngu eren tom u diakon hegen saan saan.
Hen u Eren Kwagh sha Inja
7. Er nan ve i doo u se eren Aôndo tom sha injaa?
7 Doo u se nôngo sha afatyô wase cii se eren ishima i Aôndo. Mayange se tange nen ayol a ase u eren ishima i Aôndo ga shi se eren i sha uhwe kpaa ga. (Mbaheberu 6:11, 12) Kpa, Yehova soo ér se er ishima na je se vôr gbeda gbeda ga. Ka sea hide a iyol ijime sea fa ser se fatyô u eren Aôndo tom sha agee ase tseegh ga yô, kwagh ne a wase se u nan un icivir shi se tese ser se mba eren kwagh sha inja kpaa. (1 Peteru 4:11) Yehova tôndozwa ér una na se tahav mbu mbua wase se u eren ishima na yô, kpa doo u se er ishima na er tahav asev mbu ne se ishô la, se kera ker u eren kwagh u a gande se agee ken inya ga. (2 Mbakorinte 4:7) Aluer se soo ser se civir Aôndo kpa se vôr gbenda gbenda ga yô, gba u se eren kwagh sha agee a ase tseegh.
8. Lu nyi i er shighe u gumkwase Kristu ugen soo u eren Yehova tom a ishima i môm shi eren tar kpa tom a ishima i môm laa, man yange hide sôr mlu na nena?
8 Ikyav i tesen yô, kwase ugen sha Ityoughkitaregh ki tar u Ashia, mba yer un ér Ji Hye. Yange lu eren tom pania hen shighe u lu eren tom u sha tôndo u taver yô. A er tom ne anyom ahar. A kaa ér: “Yange sarem u eren Yehova tom a ishima i môm shi eren tar kpa tom a ishima i môm, kpa m geman m yaven ahwa ataan tseegh. Ken masejime yô, m kera lu a agee a civir Aôndo ga, nahan kera saan mo iyol u eren Yehova tom ga.” Kwagh ne na yô, Ji Hye ker tom ugen u ua kera ya un shighe kpishi ga yô sha er una civir Yehova a ‘ishima na cii, man a uma na cii, man a mfe na cii kua a agee a na cii’ yô. (Marku 12:30) A kaa wener, “Er tsombor wam lu tuur mo ken ijime ér m ker inyaregh kpishi nahan kpa, m taver ishima m za hemen u eren ishima i Aôndo. M zough a inyaregh ki kuren mbamgbe mba hange hange, er akondo a injaa a zeren nahan. Shi ka m yav sha ishima yam kundu kundu kpaa. M zough a iember ken tom wam u pasen kwagh la shi mlu wam vea Yehova hemba taver hegen cii. Kwagh ngu nahan sha ci u m kera vihin shighe sha asaren a tar man sha akaa a danen a tar ne ga.”—Orpasenkwagh 4:6; Mateu 6:24, 28-30.
9. Iniôngon yase ia bende a mba se pasen ve kwagh la nena?
9 Ka hanma or cii nana civir Aôndo sha u eren tom u pasen kwagh hanma shighe ga. Aluer u ngu wan ishima a iyolbeen shin angev shin mbamzeyol mbagenev yô, fa wer doo Yehova tsung er u lu civir un sha jighjigh man sha ishima i môm yô. (Luka 21:2, 3) Nahan mayange je mô wase môm nana de henen ér aluer se mba civir Aôndo ken iyolbeen shin ken uange shin shighe u se tagher a mbamzeyol mbagenev yô, mcivir wase una bende a mbagenev ga ze. U tesen ikyav yô, tôô wer se za sôr ior hen uya vev, kpa or môm soo u keghen ato a vese ga. Kpa alaghga se mba yemen cii yô mbayaav mbara gba ôron kwagh wase var var, kua mbayaav mba ve zende se hen ya ve la kpaa. Doo u se fa ser ka hanma or nana ungwa loho u dedoo u se pasen ne ga, kpa mbagenev vea ungwa. (Mateu 13:19-23) Mbagenev vea ungwa loho ne ken hemen, shighe u vea nenge mluashe u tar ne una lu geman la shin shighe u ma kwagh ugen una bende a ve yô. Er i lu cii kpa aluer se mba eren tom u pasen kwagh ne a ishima i môm yô, se mba eren Aôndo tom. Gadia se mba “mbashirentom a Aôndo imôngo.”—1 Mbakorinte 3:9.
10. Ka aan a nyi i bugh sha ci u hanma or ken tiônnongo?
10 Kwagh ugen yô, hanma wase nana fatyô u wasen mba hen tsombor u nan kua anmgbianev asev mba nomso man kasev mba ken tiônnongo u Kristu. (Mbagalatia 6:10) Ieren yase i dedoo la ia kôr mbagenev ken ishima a saa her shi ia wase ve ken ayange a uma ve cii. (Orpasenkwagh 11:1, 6) Mbatamen man udiakon ka vea eren tom ve a ishima i môm yô, ve wase mba ken tiônnongo u kôron ikyar i dedoo taveraa vea Yehova shi ve seer eren ityom i Kristu kpaa. Se mba a vangertiôr ser aluer se mba ‘eren tom u Ter ngegh’ yô, tom wase ua lu “gbilin ga.”—1 Mbakorinte 15:58.
Se Za Nen Hemen u Eren Ishima i Aôndo
11. Dugh u se eren tom vea tiônnongo wase sha yô, ka aan a tom a nyi aa fatyô u bughun sha ci wase?
11 Uma doo se Mbakristu ishima, shi se soo u wuese Aôndo sha hanma kwagh u se eren cii. (1 Mbakorinte 10:31) Aluer se za hemen u eren tom u pasen loho u dedoo u Tartor ne sha mimi shi se mba tesen ior u kuran akaa a Yesu a we se tindi sha mi la cii yô, se fa igbenda kpishi i se civir Aôndo ve a saan se iyol yô. (Mateu 24:14; 28:19, 20) Ka hen tiônnongo wase tseegh se er tom her ga, se fatyô u yemen ken haregh ugen shin za kohol tiônnongo u i eren mkombo ken zwa ugen shin yemen ken tar ugen ape kwagh a hembe gban sha mbatomov la za eren tom her. Mba ve kom u eren tom u ortamen shin diakon man ve lu a vôso kwase ga yô, vea fatyô u zan Makeranta u Tsaase Mbashiren Tom, vea been makeranta ne yô, a fatyô u tindin ve hen tiônnongo u ken tar ve shin ken ityar igen ape i gbe u a wase Mbakristu sha u ve via ken jijingi la. Nom man kwase mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe yô vea fatyô u zan makeranta u Gileadi za ngohol ityesen hingir mbamishen, nahan za eren tom ken tar ugen. Shi hanma shighe cii kwagh gbe sha ior mba vea na ayol a ve u eren ityom kposo kposo shin Betel man mba maan ayou a nyôron mbamkombo shi sôron á man mba maan afishi a branci kpaa.
12, 13. (a) Ka tom u nyi ú fatyô u tsuan wer u erene? (b) Pase er mfe u or nan zough a mi ken ma tom la una wase nan u eren ityom igen yô.
12 Ka tom u nyi ú lu eren sha u civir Aôndo? Er u tsegh iyol you sha ci u Yehova yô, za hemen u keren iwanger hen a na man nongo na sha kwagh u ú er yô. Aluer u er nahan yô, ‘jijingi Na u dedoo’ una wase u u tsuan kwagh u vough. (Nehemia 9:20) Ashighe kpishi tom u i tese se u eren la ka u bugh se gbenda u eren tom ugen, shi mfe man kwaghfan u se zough a mi ken tom u se vande fan u eren la una fatyô u wasen se u eren tom ugen kpaa.
13 U tesen ikyav yô, orgen ngu, mba yer un ér Dennis, kwase na di mba yer un ér Jenny, hanma shighe yô ka ve wase u maan Iyou i Tartor. Un vea kwase na yange ve wase ior mba ken imbusutariyan i tar u Amerika, mba ijeverahumbe i i yer ér Hurricane Katrina la vihi ve akaa la. Dennis kaa wener: “Mfe u se zou a mi sha u maan Ayou a Tartor la wase se u maan ayou a anmgbianev mba ijeverahumbe vihi la, nahan kwagh ne saan se iyol kpen kpen. Iwuese i anmgbianev mba se wase u maan uya vev tese la kôr se ken ishima tsung je. Iniongo i nan iwasen igen hide maa uya kpuaa tsô. Kpa Mbashiada mba Yehova yô, sôr shin hide maa uya mba ve vihi la kuma 5,300, kua Ayou a Tartor kpa kpishi. Ior nenge tom ne nahan sar ve u ungwan loho u dedoo u Tartor ne hegen.”
14. Aluer u soo wer u er tom u pasen kwagh hanma shighe yô, u er nena?
14 Ú fatyô u eren ishima i Aôndo sha u eren tom u pasen kwagh hanma shighe kpa? Aluer u er nahan yô, u zua a averen ngôgh. Aluer akaa a u eren la na u ishô ér u er tom ne ga yô, u fatyô u sôron mlu wou. Er msen er Nehemia kpa sar un u eren tom u injaa ve sôn Aôndo nahan. A kaa ér: “Tere, . . . shi na wanakiriki Wou ikyôrlaghen.” (Nehemia 1:11) Ú eren msen hen un u a “ongo msen” la yô, er tom sha msen wou la. (Pasalmi 65:2) Cii man Yehova a ver iniôngon you i civir un sha gbashima la yô, saa u er kwagh sha iniôngon you la. U tsuan u eren tom u pasen kwagh hanma shighe yô, er sha kwagh u ú tsough la vough. Shighe a karen yô, u seer zuan a mfe man iember ken tom wou.
Uma u Lun a Inja
15. (a) Ka sea lam a mba ve civir Aôndo ica i gbe shi sea ôr kwagh ve nahan kwagh ne a wase se nena? (b) Tese ikyav i ma anmgbian u ú ôr kwagh u nan ve i maa u iyol yô.
15 Aluer u ngu eren ishima i Aôndo yô, ka injar i nyi u ver ishima wer u zua a mini? Lam a mba ve civir Yehova ica i gbe la, hemban cii yô mba ve er tom u pasen kwagh hanma shighe anyom imôngo la. Ve er kwagh u a hembe lun a inja cii yô. (Anzaakaa 10:22) Aluer u lam a ve yô, vea kaa a we ér ashighe a ve tagher a ican cii, Yehova gba uwer u wasen ve ga, a kure mbamgbe vev cii shi a wase ve je hemba er ve sôn la kpaa. (Mbafilipi 4:11-13) Hii ken inyom i 1955 zan zan inyom i 1961 la, i nger akaa a ior mba nan jighjigh mba Yehova wase ve ken ican la ken Iyoukura sha itinekwagh i i kaa ér, “Pursuing My Purpose in Life” la. Hii shighe la je mba a de u ngeren akaa a ior mba Yehova a wase ve ken ican la ga. Akaa a anmgbianev mba ka i ôr kwagh ve la cii umbur se gbashima man iember i i er kwagh sha mi ken takerada u Aerenakaa la. Aluer u ngu ôron akaa a sagher iyol angan nahan yô, aa mgbegha u nahan we kpa u kaa wer, ‘Mo kpa ka uma u m soo mer me lu je la!’
16. Kanyi ka i na ve uma u Orkristu a lu a inja shi i saan nan iyoloo?
16 Aaron u i vande ôron kwagh na la kaa wener: “M zua a igyumior ken tar u Afrika kpishi, i lu zenden keren kwagh u injaa u una wase ve yô. Ve kpishi tsa sha won kpa zua a kwagh u ve lu keren la ga. Kpa se yô, se mba eren tom u Aôndo sha u samber a loho u dedoo u Tartor na, tom ne taver kpa u gema u na se mkom man uma u injaa. Se nenge ser u nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.”—Aerenakaa 20:35.
17. Er nan ve i gbe u se er ishima i Aôndo hegene?
17 Man we di ye? Ka kwagh u wasen we u nyi u kerene? Aluer ú ngu a̱ wa ishima u eren akaa a aa wase ú u eren ishima i Aôndo ga yô, akaa agen aa kar a imbishi shighe wou shi aa vihi agee ou gbilin gbilin. De vihin uma wou u injaa sha asaren a tar u Satan ne ga. Shighe kera vese ga tsô “zegecan” una va, man una tim uyôughyôughmbaakaa mba tar ne kua aan a vesen a ior i tar ne i hanger akur sha mi la cii. Ka ikyar i dedoo i se ye vea Yehova la tseegh kwagh a gba sha mi hen shighe la ye. Aluer se mba eren Aôndo tom shi se mba eren mbagenev kpa tom shi se mba eren ishima i Aôndo sha gbashima yô a saan se iyol je a zua ga.—Mateu 24:21; Mpase 7:14, 15.
[Footnotes]
^ I gema ati agenegh.
^ Ka Mbashiada mba Yehova ve gber ye.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Yehova nengen mcivir wase nena?
• Aluer se mba eren kwagh sha inja man sha kwaghfan yô, kwagh ne una wase se u civir Aôndo shi wasen mbagenev nena?
• Ka aan a wasen mbagenev a nyi nahan a bugh sha ci wase?
• Se er nyi ve se lu a uma u a hembe lun a inja la nyiana?
[Study Questions]
[Pictures on page 23]
Gba u se eren kwagh sha inja ve se civir Yehova a ishima i môm ye
[Pictures on page 24]
Se fatyô u civir Aôndo hanma shighe sha igbenda kposo kposo