“Tile Nen Her, Nenge Nen Myem U Ter Una Yima Ne . . . Yô”
“Tile Nen Her, Nenge Nen Myem U Ter Una Yima Ne . . . Yô”
“TER ta ikyaa a mo, me kera cia ga, ka nyi je or á ereme?”—PASALMI 118:6.
1. Ka kwaghbo u nyi una tser uumace ken hemenee?
ICA a gba ga tsô, uumace vea tagher a kwaghbo u i gbe tar je a lu a tser ve ga yô. Shighe u Yesu lu pasen mbahenen nav kwagh u una er sha ayange ase ne yô, a ta ve icin ér: “Zegecan una er, imbacan i hii er i gba tar la je zan zan ainge ne i lu a er mayange ga yô, man mayange kpaa ia kera shi er nahan kpaa ga. Man ka er i pande ayange la kera yô, gayô, ma i yom ma or ga; kpa sha ci u uicuwanmbaiorov yô, á pande ayange la kera.”—Mateu 24:21, 22.
2. Er nan ve zegecan la a lu a hii ga?
2 Mbatyomov mba shaav mba uumace ve nengen a ve ga la mba yangen zegecan la hegen ér a de ve sha uumace ve ga. Yange i pase apostoli Yohane ityôkyaa i mbatyomov ve lu yangen zegecan la ken mpase u sha mnenge u Yesu tese un yô. Ka kwagh u apostoli u beenyol ne nenge a mi je a er heen ne: “M nenge mbatyomov mba Shaav unyiin tile sha azongo a tar a anyiin la, ve kôr ahumbe a anyiin a sha tar la . . . Shi m nenge ortyom u Sha ugen lu kôndon pe iyange i dugh la, kôr kwagh u veren ikyav a mi u Aôndo u uma la ken uwegh nagh, a ôr kwagh genger genger a mbatyomov mba Shaav mba unyiin mbara, . . . a kaa er: De vihin tar shin zegemnger shin ikyon kpaa ga saa sé ver mbatomov mba Aôndo wase ikyav sha atsul ve.”—Mpase 7:1-3.
3. Kanyi ia hii eren shighe u zegecan una va laa?
3 Shighe u a mase veren “mbatomov mba Aôndo wase” mba i shigh ve mkurem ikyav sha atsul la zurum hegen. Mbatyomov mba unyiin mbara wa iyol kegh a kegh u pasen ahumbe a mtim la. Shighe u vea pase a la, kanyi ia hii erenee? Ortyom ugen na mlumun sha mpin ne, ér: “Á mgbegha zegegar u Babilon kera sha agee, á kera zua a na ga.” (Mpase 18:21) Shighe u a tim tartor u kwaghaôndo u aiegh u sha tar cii la, iember ia lu sha kpen kpen!—Mpase 19:1, 2.
4. Ka akaa a nyi nahan aa va er ken hemene?
4 Akuraior a sha tar cii aa kohol a ta num sha ior mba Yehova. Akuraior ne aa fatyô u timin Mbakristu mba jighjigh mban cica cii kpa? A lu inja er aa fatyô u timin ve nahan. Kpa nenge, akumautya a sha a a lu van a Kristu Yesu ityô la aa tim akuraior a ageegh ne. (Mpase 19:19-21) A timin a cii yô, a kôr Diabolo man mbatyomov nav a kende ve shin ihyungwa i sha ikyav, i i ze kweng, ape vea kera lu a tahav mbu eren kwagh ga la. Vea kera fatyô u tsughun ior ga, gadia vea lu uikyangen zan zan anyom dubu. Nenge er a pever zegeikpelaior i ia war la iyol sha wono!—Mpase 7:9, 10, 14; 20:1-3.
5. Ka iember i nyi i lu keghen mba ve lu civir Yehova sha mimi her laa?
5 Ica a gba ga tsô akaa a kpilighyol, a tan ihindi iyol kpaa ne aa hii u eren. Akaa a aa er ne cii aa tese er Yehova a kom u hemen sha won cii yô. Hen ase sha kwagh ne kpaa: Aluer se civir Yehova sha mimi shi se sue hemen na yô, se zua a ian i tseghan iti i Yehova ken hemen shi se wase u kuren awashima na kpaa. Nahan a saan se iyol je a gande!
6. Er se fe ser zegecan mgbôghom yô, kanyi se lu timen sha mi ken kwaghhenen nee?
6 Se wa agoyol sha ci u akaa a vesen ne kpa? Se na jighjigh ser Yehova ngu a tahav mbu yiman se kpa? Se mba a vangertiôr ser una yima se sha shighe vough man sha gbenda u hemban doon kpa? Doo u se umbur kwagh u apostoli Paulu wa Mbakristu mba ken Roma la sha er se na mlumun sha mbampin mban yô. A kaa a ve ér: “Akaa a i vande ngeren la cii ka sha ci u ityesen yase lu i nger a ye, lu sha u se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera la.” (Mbaromanu 15:4) Môm ken akaa a i vande ngeren sha ci u ityesen yase man sha u se lu a ishimaverenkeghen man ishimasurun yô, ka ngeren u a er kwagh u myem u Yehova yima Mbaiserael sha ikyev i Mbaigipiti mba ve lu eren ve ican tsung la. Er se lu timen sha akaa a kpilighyol a Yehova er, zum u a yima ônov mba Iserael la yô, doo u kwagh ne una taver se ishima kpishi u veren ashe a zegecan u a lu van fele fele ne.
Yehova Yima Ior Nav
7. Ka kwagh u nyian ishima u nyi yange er ken Igipiti ken inyom i 1513 C.S.Y. laa?
7 Ken inyom i 1513 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la, Yehova va a atsan ataankaranyiin sha Mbaigipiti. Ican i sha utaankarunyiin la i been yô, Farao zenda Mose sha ishimavihin wener: “Yem heen kera, er teghelee, de kera shi va kimbir kenger mo sha ishi ga, gadia iyange i ú shi ú kenger mo sha ishi yô, ú kpe.” Tsô Mose kaa er: “U kaa sha mi; me kera kenger we sha ishi mayange ga.”—Ekesodu 10:28, 29.
8. Kanyi yange i tese Mbaiserael ér ve̱ dondo sha er vea wara, man lu nyi i ere?
8 Farao zende Mose kera yô, Yehova maa kaa a Mose ér una mase van a ican i môm sha Farao man sha Mbaigipiti cica cii. A kaa ér uwer u Abiba (Nisan) ua nyôron ayange 14 yô, ônovmbaiundav mba hanma Origipiti man mba hanma zendenya cii vea kpe. Kpa Mbaiserael yô, vea war aluer ve dondo kwagh u Aôndo tese Mose ér ve er la yô. Yange kaa a ve ér ve sôngo nom gumile, ve er awambe a na ve shighe sha ikpande i ambusu a hunda man kpandehunda u sha, u ayou a ve shi ve de dugh ken won ga. Lu nyi i er hen tugh mbura? Ungwa ase kwagh u Mose ôr ne, ér: “Tsô ka kom ateghôtôutu yô, TER wua ônovmbaiundav mba ken tar u Igipiti cii.” Farao maa yila Mose man Aron fese, kaa a ve ér: “Mough, due nen ken ior av kera, . . . yem za civir nen TER er ne kaa nahan.” Mbaiserael mough fese gba yemen, a shi nan kpa ve hemba miliôn utar ken inya; “ikpelaior igen [i Mbaiserael ga] i i lu nungwa nungwa” la kpa gba yemen a ve imôngo.—Ekesodu 12:1-7, 29, 31, 37, 38.
9. Aôndo yange due a Mbaiserael ken tar u Igipiti yem a ve nena, man lu sha ci u nyi?
9 Gbenda u yange u hemba lun ikyua u Mbaiserael ma kar yô, lu u u dugh hen kpe Zegemnger u Mediterenia u kar ken tar u Mbafiliti la. Kpa tar ne lu u mbaihyomov vev. Nahan Yehova za due a ve ken taaikyôngo u Zegemnger u Nyian la, alaghga er nahan ér ior nav ve de nenge ityav ga. Shin er ior mban lu umiliôn imôngo nahan kpa, ve lu sarem sarem ga. Bibilo kaa ér: “Mbaiserael due ken tar u Igipiti akum akum.”—Ekesodu 13:17, 18, NW.
“Nenge Nen Myem u TER Una yima Ne . . . Yô”
10. Er nan ve Aôndo kaa a Mbaiserael ér ve haa afo hen Pihahiroti?
10 Er Mbaiserael lu yemen yô, kwagh er u taver kpishi. Yehova kaa a Mose ér: “Kaa Mbaiserael, ve̱ hire ijime, ve̱ za haa afo sha ishigh ki Pihahiroti hen harga u Mikidol a zegemnger; ka sha ishigh ki Baal-sefon jigh jigh” je la. Zegeikpelaior ne hir ijime er i kaa ve nahan yô maa ve nyôr ape hagher kpishi, uwo lu ve vegher ne, Zegemnger u Nyian di vegher la. Lu inja er gbenda ngu u vea war ga nahan. Kpa, Yehova fa kwagh u lu eren yô. A kaa a Mose wener: “Me cighir Farao ishima, una tôv ve angahar; nahan Me gema Me zua a zua a icivir sha kwagh u Farao kua ikyumutya na cii; Mbaigipiti vea fa er Mo M lu TER yô.”—Ekesodu 14:1-4.
11. (a) Farao yange er nyi, man Mbaiserael er nena? (b) Mose er nena shighe u Mbaiserael lu vaan a na laa?
11 Farao gba henen ér un de Mbaiserael due ken Igipiti nahan un er sha mi ga, tsô a tôô akekeautya 600 a mough a gba zendan ve. Mbaiserael mba nengen a akumautya a Mbaigipiti yô, cier ve iyol kpishi ve gba vaan a Mose ér: “Ka iwar i ban ken Igipiti ve u kor se wer se̱ va kpe ken toho yee?” Mose lu a vangertiôr ér Yehova una yima ve, nahan a kaa ér: “De cie nen ga, tile nen her, nenge nen myem u TER Una yima ne nyian yô; . . . TER Una nôngo ityav sha ci wen, lu nen ving tsô.”—Ekesodu 14:5-14.
12. Yehova yange yima ior nav nena?
12 Kwagh u Mose kaa ér Yehova una nôngo kwagh sha ci u Mbaiserael la er nahan vough, gadia mbatyomov hii u nôngon kwagh sha ci ve hen shighe ne. Ortyom u Yehova hide a ibeenegh ki lun er ityôgh, ki ki lu hemen afo a Iserael la ken ijime ve sha ivande. Ibeenegh kin wa Mbaigipiti ime, kpa gema lu iwanger hen Mbaiserael. (Ekesodu 13:21, 22; 14:19, 20) Mose naregh uwegh sha zegemnger er Aôndo kaa un nahan. Bibilo kaa ér: “TER er zegemnger kuwa kera sha ahumbe a ken ityoughkitaregh, a taver, a tsa van tugh kaka; . . . Mbaiserael hungwa hen atô u zegemnger sha tareghnyaagh; mngerem tile lu ve ken iyan kua ken imese er kpekpe nahan.” Tsô Mbaigipiti cir ve ijime, kpa Yehova lu a ior nav. A haa ikyumutya i Mbaigipiti cii anzughul, maa a kaa a Mose ér: “Naregh uwegh ough sha zegemnger, mngerem ma̱ hide ma̱ zua her, ma̱ cir Mbaigipiti a akeke a ve kua mbaanyinyav vev kpaa.” Nahan Aôndo tim akumautya a Farao cica cii, orshoja môm tsô war ga!—Ekesodu 14:21-28; Pasalmi 136:15.
Myem u I Yima Mbaiserael la A̱ Tese U Kwagh
13. Yange i yima Mbaiserael nahan ve er nena?
13 Myem u i yima Mbaiserael sha ivande la bende a ve nena? Mose man ônov Mbaiserael ger yar yar gba wan atsam wuese Yehova! Ve wa icam ér: “Me wa icam me ter TER, gadia A hemba tseer tseer; . . . TER Una tema tor gbem sha won je.” (Ekesodu 15:1, 18) Sha mimi yô, kwagh u hii van ve ken ishima yô lu u wuese Aôndo. Kwagh u Yehova er ne tese ér ngu tor u hemban sha won cii.
14. (a) Kwagh u yange er Mbaiserael la tese se nyi sha kwagh u Yehovaa? (b) Ivur i sha inyom i 2008 la kaa ér nyi?
14 Kwagh u dedoo u i er a ve ne ngu sha ci u ityesen yase man sha u se lu a ishimaverenkeghen man ishimasurun nena? Sha kpôô yô, se nenge er Yehova una fatyô u karen a nyityô ican i ior nav ve tagher a mi cii kera yô. Una fatyô u sôron hanma mzeyol u a tser ve cii. Zum u Yehova va a ahumbe a ken ityoughkitaregh, a taver la yô, Zegemnger u Nyian la je kpa fatyô u yangen Mbaiserael u karen ga. Shi lu Zegemnger u Nyian ne Yehova gema un hingir uwar u akumautya a Farao ye. Aluer se hen sha kwagh u yange er ne yô, se kpa se ôr kwagh u orpasalmi yange ôr ne, wener: “TER ta ikyaa a mo, me kera cia ga, ka nyi je or á ereme?” (Pasalmi 118:6) Shi mkaanem ma Paulu a er ken Mbaromanu 8:31 la kpa ma a taver se ishima. A kaa ér: “Aluer Aôndo ta ikyaa ken vese yô, ka an je shi nana hendan kwagh a vese?” Mkaanem ma Aôndo na orpasalmi man Paulu nger ne na se vangertiôr kpen kpen! Ma dugh mciem man akperan ken a vese kera, ma gema ma na se ishimaverenkeghen. Nahan yô, ivur yase i sha inyom i 2008 ne ngi sha inja vough, i̱ kaa ér: “Tile nen her, nenge nen myem u TER Una yima ne . . . yô.”—Ekesodu 14:13.
15. Ikyo i wan yange i wase Mbaiserael zum u i yima ve sha ikyev i Mbaigipiti la nena, man ia wase se nyian nena?
15 Kanyi kwagh igen se fatyô u henen sha kwagh u Mdugh u Mbaiserael due ken tar u Igipiti laa? Nyityôkwagh i Yehova a kaa ér se er cii se ungwa un. Mbaiserael yange ve kpe iyol ve er hanma kwagh u i kaa ér ve er sha ci u Paseka cii. Yange ve due ken won ken tugh mbu Nisan 14 la ga, er i kaa ve nahan. Shighe u ve mase duen ken Igipiti la kpaa ve due “akum akum.” (Ekesodu 13:18, NW) Nyian ne kpa, doo u se dondon kwaghwan u a dugh hen “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la. (Mateu 24:45) Doo u se kegh ato a kwaghôron u Aôndo u ken ijime yase la, ngu kaan ér: “Ka gbenda je ne, za nen sha u, zum u á sar ne u geman ken iyan shin ken imese la yô.” (Yesaia 30:21) Er se lu mgbôghom a zegecan la seer a seer yô, alaghga a va ôr se akaa agen ken hemen a i gbe u se er yô. Kwagh u una wase se u waren ayange a ican a a lu van la yô, ka u civir Yehova imôngo a mbatomov nav mba jighjigh magenev.
16. Gbenda u Aôndo er kwagh vough sha u yiman ônov mba Iserael la tese se nyi?
16 Aluer u umbur yô Yehova yange yem a Mbaiserael hen ijiir i hagher kpishi, gadia uwo lu ve vegher ne, Zegemnger u Nyian di lu vegher la, lu inja er kwagh tser ve a tser je nahan. Alaghga yange vea hen ér kwagh u Yehova kaa ér ve er la lu shami ga. Kpa kwagh môm hemba Yehova ga, gadia hanma kwagh kure sha ishima na vough, a yima ior nav shi i wuese iti na kpaa. Nyian ne kpa, alaghga nongo u Yehova ua er kwagh sha gbenda u u wanger se ga yô, nahan kpa doo u se lumun akaa a Yehova a we se sha ikyev i wanakiriki na u jighjigh la. Ashighe agen yô, alaghga a lu se inja er mbaihyomov asev mba hemban se nahan. Er mfe wase a yen yô, alaghga se fa hanma kwagh u a lu zan hemen ga. Nahan kpa, Yehova ngu a tahav mbu eren kwagh er a nenge i doo un la sha shighe vough, di er yange er a ônov mba Iserael nahan.—Anzaakaa 3:5.
Suur sha Yehova
17. Se fatyô u suur sha hemen u Aôndo vangertiôr sha ci u nyi?
17 U hen wer Mbaiserael yange vea hide vea hen sha kwagh u ibeenegh ki lun er ityôgh, ki ki undun ve atetan ga la man usu u lun er ityôgh u u undun ve tugh ga la nahan i doo ve ga he? Kwagh ne lu ikyav i tesen wang ér “ortyom u Aôndo” lu hemen ve gbenda. (Ekesodu 13:21, 22; 14:19) Nyian ne kpa, se mba a vangertiôr ser Yehova ngu a ior nav sha u hemen ve shi kuran ve shi yiman ve kpaa. Se hungur ityendezwa i Yehova ne ga, ér: “[Yehova] te mba i doo Un a ve la kera ga. . . . koson ve gbem” kpaa. (Pasalmi 37:28) Mayange se hungur nen er mbatyomov mba Aôndo mba ageegh ve lu wasen mba civir Aôndo nyian nahan ga. Sha iwasen ve yô, se fatyô u ‘tilen her, nengen myem u TER Una yima’ se yô.—Ekesodu 14:13.
18. Er nan ve i gbe u se ‘Huwa ikyav mbi utyav mbi Aôndo cii iyolo’?
18 Kanyi ia wase se u ‘tilen’ ken mimi dông-nô? Aluer se huwa ikyav mbi utyav mbi ken jijingi mbi Paulu yange ôr kwagh u mbi ken washika u nger Mbaefese la yô, mbia wase se. Fa wer, apostoli ne wa se kwagh ér se ‘huwa ikyav mbi utyav mbi Aôndo cii iyol.’ Se huwa ikyav mbi utyav mbi ken jijingi mbin iyol cica cii kpa? Doo u hanma wase nana tôv iyol i nan ken inyom i í lu van ne nana nenge, ka nahan man nana huwa ikyav mbi utyav mbira cii iyol sha inja ye. Orihyom wase Satan Diabolo fa ajiir a se yen yô, nahan ngu a shi nôngon ér una mee se shighe u se we iyol ga shin una vihi se iyol ape se taver ga yô. Se mba “nôngon ityav” a ujijingi mba aferev. Nahan kpa sha tahav mbu Yehova yô, se hemba ityav mbin!—Mbaefese 6:11-18; Anzaakaa 27:11.
19. Aluer se wa ishima yô, kanyi ia eree?
19 Yesu yange kaa a mbadondon un ér: “Ka sha ishima yen i wan man né zua a uma wen ye.” (Luka 21:19) Se wa nen ishima a nyityô mtaver u se tagher a mi cii sha er se zua a mrumun u sha mhôôn u Aôndo nahan se ‘tile her, se nenge myem u TER Una yima’ se yô.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Ka akaa a injaa a nyi a sôôn erenee?
• Yehova yange tese ér un ngu a tahav mbu yiman ior nav ken inyom 1513 C.S.Y. la nena?
• U kange ishima wer u er nyi ken hemenee?
[Study Questions]
[Blurb on page 22]
Ivur i sha inyom i 2008 la kaa ér: “Tile nen her, nenge nen myem u TER Una yima ne . . . yô.” —Ekesodu 14:13.
[Picture on page 19]
‘Akaa a i vande ngeren la cii ka sha ci u ityesen yase’
[Picture on page 20]
Kwagh tser Mbaigipiti sha ci u ishima cighir i Farao la
[Picture on page 21]
Mbaiserael yange ve war sha ci u ve er hanma kwagh u Yehova kaa ér ve er cii