U Ôron Takerada u Yohane Asav-asav
Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je
U Ôron Takerada u Yohane Asav-asav
OR U masetyô u yange nan nger kwagh u uma u Kristu man tom na yô, lu Yohane “orhenen u a doo Yesu ishima la.” (Yoh. 21:20) A shi nan kpa i nger takerada u Ivangeli u Yohane la ken inyom i 98 la. Yohane kimbir akaa a i er ken ityakerada i Ivangeli igen i itiar la kpuaa tseegh.
Kwagh ngu u yange na ve apostoli Yohane nger takerada na u Ivangeli la yô. A ôr kwagh sha akaa a a nger la ér: “Kpa mban yô, i nger ve sha er ne̱ na jighjigh er Yesu A lu Kristu, Wan u Aôndo je yô; er ne̱ zua a uma ken iti Na er ne ne jighjigh yô.” (Yoh. 20:31) Loho na ngu se a inja kpen kpen.—Heb. 4:12.
“NENGE WANIYÔNGO U AÔNDO”
Yohane u Eren Batisema yange nengen a Yesu yô, a yôô vangertiôr ér: “Nenge Waniyôngo u Aôndo u A tee isholibo i tar kera ne, Ngura.” (Yoh. 1:29) Er Yesu lu zenden ken Samaria man ken Galilia kua ken Yudia man yande Yordan, vegher u sha ityoughkitaregh la lu pasen ior kwagh shi lu tesen ve shi lu eren uivande kpaa yô, ‘ior kpishi mba ve va hen a Na’ la na un jighjigh.—Yoh. 10:41, 42.
Ivande i môm i kpilighyol i yange Yesu er yô, a nder Lasaru shin ku. Ior kpishi na Yesu jighjigh zum u ve nenge i nder or u tsa shin war ayange anyiin la yô. Nahan kpa, upristi mba tamen man Mbafarishi zua zwa ér vea wua Yesu. Kpa, Yesu mough “yem ken tar u u lu a taaikyôngo ikyua ikyua yô, A za nyôr hen gar ugen u i yilan er Eferaim” la.—Yoh. 11:53, 54.
Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:
1:35, 40—Dugh Anderia kera yô, ka hanma orhenen yange nan tile ikyua a Yohane u Eren Batisema? Or u a nger Ivangeli ne la yila Yohane u eren Batisema ér “Yohane” acin imôngo, kpa mayange a ter iti na iyol na ken Ivangeli ne ga. Nahan ikyav tese wang ér orhenen u i ter iti na ga la ka Yohane u a nger Ivangeli ne la.
2:20—Lu hanma tempel i ‘maa un anyom akunduahar kar ataratara?’ Mbayuda yange ve lu ôron kwagh u tempel u Serubabel vande maan, u Herode, Tor u Yudia shi va hide maa la. Or u timen sha akaa a mbayiase u i yer un ér Josephus la kaa ér yange i hii u maan tempel la ken inyom i sha 18 i hemen u Herode la, gayô lu ken inyom i sha 18 shin 17 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la. Yange i maa icighanjiir kua ajiir a vesen agen ken anyom anigheni. Nahan kpa, tom u maan ayou a a lu ikyua a tempel la za hemen zan zan peregh Pentekosti u sha 33 la. Ka nahan man Mbayuda kaa ér i maa tempel la jimin cii ken atô u anyom 46 ye.
5:14—Ka isholibo ka i na ve or nan gba angev yee? Ka nahan keng ga. Or u Yesu bee un angev la lu uange anyom 38 sha ci u ya dyako i myen. (Yoh. 5:1-9) Kwagh u Yesu lu ôron yô ér, er un zungu or ne mhôônom yô, a̱ dondo gbenda u myom nahan a̱ de kera eren isholibo sha apera ga, gayô kwagh a tser un a hemba angev mbu gba la. Alaghga una er isholibo i mayange je a de un i̱ ga yô, nahan a nder un shin ku ga.—Mat. 12:31, 32; Luka 12:10; Heb. 10:26, 27.
5:24, 25—Ka unô ve lu ‘duen ken ku, nyôron ken uma’? Yesu lu ôron kwagh u mba ve vande lun kpenegh ken jijingi kpa mba va ongo kwaghôron na yô, ve hingir u nan un jighjigh nahan ve de u eren asorabo la. Ve ‘due ken ku, ve nyôr ken uma’ sha ci u á kera ôr ve ijiir i kuugh ga, shi mba a ishimaveren i va zuan a uma u tsôron sha ci u jighjigh u ve ne Aôndo la.—1 Pet. 4:3-6.
5:26; 6:53—Inja i u lun a ‘uma ken iyol’ la ér nyi? Hen Yesu Kristu yô, kwagh ne tese ér Aôndo una na un agee sha igbenda ihiar. Una fatyô u wasen uumace u yan ikyar i dedoo vea Yehova, shi una fatyô u nderen uumace shin ku kpaa. Hen mbahenen mba Yesu yô u ve ‘lun a uma ken ayol’ a ve la inja na yô, ka u ve lun uma gbem sha won. Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara vea zua a uma ne shighe u a nder ve a na ve uma sha la. Mbajighjigh mbagenev mba ve lu a ishimaveren i va lun shin tar la vea zua a uma ne zum u vea hemba ikyaren i masetyô, i a kar ve sha mbee u Hemen u Kristu u Anyom Dubu la.—1 Kor. 15:52, 53; Mpa. 20:5, 7-10.
6:64—Shighe u Yesu tsua Yuda Isekarioti la je fa ér una va nenge un mkere? Yange fa ga. Nahan kpa ken inyom i 32 la Yesu kaa a mbaapostoli nav sha shighe ugen la ér: “Môm ken a ven ka diabolo je.” A shi nan kpa, Yesu ‘hii’ u nengen a aeren a bo ken Yuda Isekarioti hen shighe la.—Yoh. 6:66-71.
Ityesen hen Avese:
2:4. Yesu yange lu kaan a Maria ér, er un lu Wan u Aôndo u i shigh un mkurem shi un er batisema yô, gba u una ngohol kwaghwan hen Ter na u sha la. Er Yesu hii tom na u pasen kwagh la ica lu a gba ga nahan kpa fa ihwa shin shighe u gba u una er tom u i tindi un la man ku u una kpe sha u nan nagh sha ci wase la. Or môm tsô kpa Yesu lumun ér nana yange un u eren tom u Ter na tindi un la ga, kua ngô na Maria je kpaa. Doo u se kpa se er Yehova Aôndo tom sha imba ishima la.
3:1-9. Se fatyô u henen akaa ahar sha kwagh u Nikodemu, u lu orhemen u Mbayuda la kpaa. Kwagh u se hii henen sha kwagh na yô, lu or u hiden a iyol ijime shi lu a kwaghfan man isharen i civir Aôndo kpaa; shi yange nenge Yesu u lu wan u orkapinta la ér ngu ortesen u Aôndo a tindi un yô. Nyian kpa, doo u Mbakristu mba mimi vea lu a ieren i hiden a iyol ijime la. Kwagh u sha uhar yô, shighe u Yesu lu shin tar la Nikodemu cia u hingir orhenen na. Alaghga lu mcie u cian ior shin iantom i lu a mi ken Mkohol u mbaajiriv la hemba doon un ishima ye, gayô lu sha ci u inyaregh ki lu a mi la. Nahan se hen nen kwagh u vesen sha kwagh ne: Mayange se de nen ser ambaakaa la a yange se u ‘tôôn kon u mtsaha wase ayange ayange, dondon sha Yesu’ ga.—Luka 9:23.
4:23, 24. Saa mcivir wase una har sha mimi u a dugh ken Bibilo la shi icighan jijingi una hemen se ve, Aôndo una lumun a mi ye.
6:27. Aluer se mba yan kwaghyan u ken jijingi yô, se mba eren tom sha ci u “kwaghyan u a lu zan zan uma u tsôron” la. Aluer se mba eren nahan yô a saan se iyol.—Mat. 5:3.
6:44. Yehova wa se ikyo asange asange. A urugh se a va a vese hen Wan na sha loho u dedoo man sha u wasen se u fan shi eren sha mimi u ken Bibilo sha iwasen i icighan jijingi Na.
11:33-36. Mliam ma vaan shighe u kwagh u vihin a er se la tese ér se taver ishima ga ze.
“DONDON UN IJIME”
Iniongo i Paseka u inyom i 33 la i zurum yô, Yesu hide ken Betani. Sha iyange i Nisan 9 la, Yesu henda wanjaki va ken Yerusalem. Yesu shi va ken tempel sha iyange i Nisan 10. Shighe u Yesu er msen ér i tsegha iti i Ter na la, imo due sha kaa ér: “M vande civir i, Me shi Me civir i kpaa.”—Yoh. 12:28.
Er ve lu eren iniongo i Paseka zan a mi a ve la, Yesu wa mbadondon un kwaghwan u masetyô shi er msen sha ci ve kpaa, sha ci u shighe na kera vese ga. Mba ker un shi mba er un ijir mba woo un kera yô, Aôndo nder un.
Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:
14:2—Yesu una ‘sôr ijiir’ Sha sha ci u mbadondon un mba jighjigh nena? Yesu una er kwagh ne sha u zan a awambe a na sha ishigh ki Aôndo, nahan nan ikyuryan i he la eren tom. Shi una er kwagh ne sha u hemen ken tartor na, nahan hiin u nderen mba dondon un mba i shigh ve mkurem mba i gbe u vea yem sha la.—1 Tes. 4:14-17; Heb. 9:12, 24-28; 1 Pet. 1:19; Mpa. 11:15.
19:11—Shighe u Yesu lam a Pilatu sha kwagh u or u nan ne un sha ikyev na la, lu ôron kwagh u Yuda Isekariotii? Yesu yange lu ôron kwagh u Yuda shin ma orgen jighilii ga, kpa alaghga lu ôron kwagh u hanma or u nan lu wegh ken ku na la cii. Man ve yô lu Yuda man “Upristi mba tamen man mkohol cii” kua “ikpelaior” i i lu pinen ér i dugh ve Baraba kpa i gema i wua Yesu la.—Mat. 26:59-65; 27:1, 2, 20-22.
20:17—Yesu yange kaa a Maria Magedalena ér a de benden un ave iyol ga sha ci u nyi? A shi nan kpa Maria lu henen ér Yesu ngu kôndon yemen sha nahan una kera nenge a na ga, ka nahan ve soo u kuven un ye. Yesu kaa a na ér a de ker un ave iyol ga sha ci u un ngu a gba yemen sha ga, shi tindi un ér a za ôr mbahenen nav er un nder shin ku yô.
Ityesen hen Avese:
12:36. Saa se lu a mfe u Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo la ve se fatyô u ‘hingir ônov mba iwangeregh’ ye. Nahan se yar tom a mfe ne se wase mba ve lu ken ime i ken jijingi la ve due ker kera ve va ken iwanger i Aôndo.
14:6. Ka Yesu Kristu tswen una na ve Aôndo a lumun se ye. Saa se na Yesu jighjigh shi se dondo ikyav na la ve se fatyô u kporom hen Yehova ye.—1 Pet. 2:21.
14:15, 21, 23, 24; 15:10. Aluer se mba ungwan imo i Aôndo yô, se lu ken dooshima na man u Wan na kpaa.—1 Yoh. 5:3.
14:26; 16:13. Icighan jijingi u Yehova tesen se shi umbur se akaa a se vande henen la. Shi wasen u pasen mimi kpaa. Nahan wasen se u seer lun a mfe man kwaghfan shi wasen se u tsuan kwagh u vough man u lun a m-er u sha inja kpaa. Sha nahan yô, se eren nen msen kpoghuloo, se sônon nen jijingi u Aôndo.—Luka 11:5-13.
21:15, 19. Yesu yange pine Peteru aluer una hemba doon un ishima a ‘mban’ yô, inja na yô, ka ishu i i ver Peteru sha ishi je la. Nahan Yesu kaa a Peteru jighilii ér a de ishu kôron a dondo sha a na. Kwagh u se tim sha mi ken Ivangeli ne a taver se ishima u hemban soon Yesu a akaa agen cii. Yô se za nen hemen u dondon Yesu a ishima i môm.
[Picture on page 31]
Kwagh u Nikodemu la tese se nyi?