Kwaghpasen U Sha Uya Uya Hemba Ngun Hange Hange Hegen Sha Ci U Nyi?

“Hanma iyange kpaa ve lu gban uwer ga sha u tesen man u ôron ken tempel man ken uya er Yesu ka Kristu.”—AER. 5:42.

1, 2. (a) Ka gbenda u pasen kwagh u nyi i fe Mbashiada mba Yehova sha mini? (b) Se hen nyi ken ngeren nee?

 I NÔNGO u fan Mbashiada mba Yehova hanma ijiir cii sha tar. U tesen ikyav yô, iorov uhar mba wuhan iyol tsembelee za hen ya ugen sha u za ôron orya la loho u ken Bibilo sha kwagh u Tartor u Aôndo. Aluer orya la tese gbashima sha loho la yô, mba pasen kwagh mban vea na nan takerada u u pase akaa a ken Bibilo yô shi vea pine nan aluer nan soo ér i va hen Bibilo a nan hen ya u nan yô. Maa ve kar ve yem hen ya ugen. Aluer we kpa wea eren tom ne yô, u nenge er ashighe kpishi ior ka ve fa er u lu Orshiada u Yehova cii ve u hii u pasen ve kwagh yô. Sha kpôô yô, i fa Mbashiada mba Yehova sha tom ve u pasen kwagh ne.

² Ka se yar tom a igbenda kposo kposo sha u eren tom u Yesu yange wa se tindi ér se pase kwagh shi se gema ior ve hingir mbahenen ne. (Mat. 28:19, 20) Ka se pase kwagh sha ityembekasua man sha ugodobi man sha ajiir a ior ve lun her cii. (Aer. 17:17) Shi ka se pase mbagenev kwagh sha telefon shin sha u ngeren ve washika. Shighe u ka sea eren akaa a ase a ayange ayange la kpa se pase ior mba se zough a ve la mimi mba ken Bibilo. Heela tseegh ga, se mba a ijiir yase i ombonakaa sha Intanet i or a za ve nana zua a akaawan a ken Bibilo ken ijô i hemban er 300 nahan yô. * Igbenda ne cii ka i ume atam a dedoo. Nahan kpa, gbenda u vesen u se samber a loho u dedoo ne sha ajiir agen kpishi yô ka sha u pasen kwagh sha uya uya. Hii nan ve se yaren tom a gbenda ne sha u pasen kwaghaa? Mbacivir Aôndo mba hemban yaren tom a gbenda ne nyian nena? Man ngu a inja nyian sha ci u nyi?

Igbenda i Mbaapostoli Yaren Tom a mi Yô

3. Ka akaawan a nyi Yesu yange wa mbaapostoli nav sha tom u pasen kwaghaa, man yange gba u vea pasen kwagh nena?

³ I zua a gbenda u pasen kwagh sha uya uya ne ken Ruamabera. Shighe u Yesu tindi mbaapostoli nav ér ve za pase kwagh la, a kaa a ve ér: “Man shi hanma gar shin angar u kiriki u nea nyôr yô, ker nen or u injaa keregh.” Yange gba u vea ker or u injaa nena? Yesu kaa a ve ér ve za ker ken uyaav mba iorov. A kaa ér: ‘Nea nyôr ken ya yô, sugh nen ya la. Aluer ya la una lu a inja yô, bem wen a̱ lu sha a na.’ Yange gba u saa or a lôho ve keng ve vea za hen ya u nan yee? Nenge kwagh u Yesu a ze hemen u ôron ne, a kaa ér: “Man aluer ma or nana rumun ne ga, man shi nana ungwa akaaôron a en kpaa ga yô, shighe u nea duen hen ya la shin hen gar la yô, kure nen ihyundu i shin angahar a en.” (Mat. 10:11-14) Kwaghwan ne tese wang ér yange mbaapostoli ‘ve due ve gba zenden nyôron angarev mba vesen man mba kiriki, ôron ior Loho u Dedoo.’ Sha nahan yô i gba u vea zaan sha uyaav vev.—Luka 9:6.

4. Ka hanma ijiir i er kwagh u pasen kwagh sha uya uya ken Bibilo jighilii?

⁴ I ôr ken Bibilo jighilii ér yange mbaapostoli pasen kwagh sha uya uya. U tesen ikyav yô, I ôr  kwagh ve ken Aerenakaa 5:42 ér: ‘Hanma iyange kpaa ve lu gban uwer ga sha u tesen man u ôron ken tempel man ken uya er Yesu ka Kristu.’ Anyom nga karen er 20 nahan yô apostoli Paulu umbur mbatamen mba ken tiônnongo u ken Efese ér: ‘Ityough yuhwam sha u pasen ne hanma kwagh u lun a inja ga, man u tesen ne akaa ken igbar man ken uya enev kpaa ga.’ Paulu yange za hen mbatamen mbara cii ve ve hingir mbananjighjigh yee? Een yange a za sôr ve, gadia tese ve “kwagh u ishima i geman hen Aôndo man kwagh u jighjigh u nan Ter wase Yesu Kristu la.” (Aer. 20:20, 21) Takerada u i yer ér Robertson’s Word Pictures in the New Testament la ôr kwagh u Aerenakaa 20:20 a er la ér: “Yange i doo kpishi u nengen er mba eren tom u pasen kwagh kpoghuloo mban pasen kwagh sha uya uya nahan.”

Ikyum i Ikyomon ki sha Ayange a Ase Ne

5. I ôr kwagh u tom u pasen kwagh ne ken kwaghôron u profeti u Yoel la nena?

⁵ Tom u pasen kwagh u yange i er sha derianyom u hiihii la lu ikyav i tesen er a va er tom u pasen kwagh kpoghuloo sha ayange ase ne yô. Profeti Yoel yange tôô tom u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la kar sha mtim u akaa a purugh man ikyomon ka ki tim kwagh la. (Yoel 1:4) Ikyomon ki ki lu yemen er mbautyaav man kwagh môm kpa a lu u tagher ki ga ne, nyôr ken ayou, ya hanma kwagh u a lu sha gbenda ve cii. (Ôr Yoel 2:2, 7-9.) Ikyav ne tese wang er ior mba Aôndo ve lu eren tom u pasen kwagh ne vindi vindi sha ashighe ase ne yô. Gbenda u vesen u Mbakristu mba i shigh ve mkurem kua akar a ve a a lu “iyôngo igen” la ve lu kuren kwaghôron u profeti ne yô ka sha u pasen kwagh sha uya uya. (Yoh. 10:16) Er nan ve se Mbashiada mba Yehova se hingir u pasen kwagh sha uya uya er mbaapostoli eren nahana?

6. Ka kwaghwan u nyi yange i wa sha kwagh u pasen kwagh sha uya uya ken inyom i 1922 laa, kpa mbagenev er nena sha kwaghwan nee?

⁶ Hii ken inyom i 1919 zan zan nyian, i ôr var var er i gbe u hanma Orkristu nana pasen kwagh yô. Ikyav i tesen yô, ngeren ugen ken Iyoukura [zwa Buter] i Agusutu 15, 1922, u a lu a itinekwagh ér “Service Essential” la umbur Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ér ka hange hange u “ôron ior loho u i gber ken ityakerada  yase ne shi pasen ve kwagh sha uya uya shi pasen ve er Tartor u sha u mgbôghom yô.” Yange i due a igbenda i pasen kwagh ne ken ngeren u i yilan ér Bulletin (u i yer hegen ér Tom Wase Ú Tartor) la. Nahan kpa lu ior kpuaa tseegh hii u pasen kwagh sha uya uya ye. Mbagenev soo u pasen kwagh sha uya uya ga. Yange ve lumun a kwagh ne ga, sha ci u atôakyaa kposo kposo, kpa ityôkyaa jighilii yô ve nenge ér ve gande u pasen kwagh sha uya uya. Er i za hemen u ôron kwagh u tom u pasen kwagh sha uya uya la var var yô, mbagenev ken ve kpishi undu nongo u Yehova.

7. Kanyi yange i za hemen ken kwavanyom u sha 1950 laa?

⁷ Shighe kar yô ior kpishi hingir u seer ken tom u pasen kwagh ne. Nahan kpa hingir hange hange u a tese ior u eren tom u pasen kwagh sha uya uya ne. Ikyav i tesen yô nenge kwagh u yange za hemen ken tar u Amerika ne. Ken mhii u kwavanyom u sha 1950 la, Mbashiada mbagenev ken tar la eren tom u pasen kwagh ne sha u tilen sha gbenda nan ior ityakerada i kiriki kua umagazin, man lu cii gbenda u ve pasen kwagh je ne. Mbapasenkwagh 40 sha ityough ki deri di de u pasen kwagh, iwer yange i kar imôngo je kpa ve due kwaghpasen ga. Nahan a wase Mbakristu mba ve tsegh ayol a ve ne u pasen kwagh sha uya uya nena?

8, 9. Ka ityesen i nyi yange i hii ken inyom i 1953 laa, man í wase nena?

⁸ Ken mkohol u ityar ityar u yange i kumba ken gar u New York ken inyom i 1953 la, i ôr kwagh var var sha kwagh u tom u pasen loho u dedoo sha uya-uya. Anmgbian Nathan H. Knorr yange kaa ér mbakuran mba ve lu Mbakristu cii mba a tom u vesen u wasen hanma Orshiada cii u pasen kwagh sha uya uya. A kaa ér “Gba u hanmaor cii nana pase loho u dedoo sha uya uya.” Yange i due a gbenda u wasen anmgbianev tar sha won cii ne sha er vea pasen kwagh sha uya uya yô. Yange i tese anmgbianev mba ve lu a hii u pasen kwagh sha uya uya ga la sha er vea pase ior kwagh shi vea lam a ve ken Bibilo, shi vea na ve mbamlumun kpaa yô.

⁹ Ityesen ne yange i wase kpishi je. Ken atô u anyom pue tseegh, iyenge i mbapasenkwagh tar sha won cii kua i ior mba i hen Bibilo a ve la seer je peregh kwa har. Nyian ne, mbapasen loho u dedoo u Tartor tar sha won cii nôngo u kuman er umiliôn utaankaruhar nahan. Mseer u ior ve lu seer lugh lugh ne ka ikyav igen i tesen ér Yehova ngu veren iniôngon i ior nav ve lu nôngon sha u eren tom u pasen kwagh sha uya uya ne.—Yes. 60:22.

Mba Veren Ior Mba a Va War Ve la Ikyav

10, 11. (a) Ka mpase u sha mnenge u nyi yange i tese Esekiel, er i nger ken Esekiel ityough 9 nahana? (b) Mpase u sha mnenge ne ngu kuren sha ayange ase ne nena?

¹⁰ Se fatyô u nengen a mluainja u pasen kwagh sha uya uya la ken mpase u sha mnenge u i tese profeti Esekiel la. Ken mpase la, i tese Esekiel iorov ataratar, hanma or lu a ikyagh ki tswamegh ki nan ken uwe, shi a nenge a or u sha utaankaruhar cir akondo a pupuu iyol, lu a korough ku inki ku orngeren hen ikyooso. I kaa a or u sha utaankaruhar la ér a “kar ken atô u gar” a “ver ikyav sha atsul a ior mba ve lu a asema a shirin man ve vaa sha ci u akaa a ndôhôrshima a i eren ken a na la cii.” Mbá eren tom u veren ikyav ne mba been yô, i wa iorov mba ataratar mba ve lu a ikyav mbi uityaav la tindi ér ve tim ior mba ve lu a ikyav ga la.—Ôr Esekiel 9:1-6.

¹¹ Mkur u kwaghôron u profeti ne wase se u fan ér or u a “cir akondo a pupuu iyol” la tile sha ityough ki asande a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la. Mbakristu mba i shigh ve mkurem mban mba veren mba ve hingir “iyôngo igen” la ikyav i sha injakwagh la sha tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen u ve lu eren ne. (Yoh. 10:16) Kanyi i lu ikyav laa?  Ikyav ne ka kwagh u a tese ér mba iyôngo i i tsegh ayol a ve shi ve er batisema ve hingir mbadondon Yesu Kristu yô, shi ve haa aeren a he a Kristu iyol. (Ef. 4:20-24) Iyôngo ne hingir ikyumile i môm vea Mbakristu mba i shigh ve mkurem la shi mba wasen ve u eren tom u injaa u veren mbagenev ikyav la.—Mpa. 22:17.

12. Mpase u sha mnenge u i tese Esekiel sha kwagh u veren ior ikyav sha atsul la pase er i doo u se za hemen u keren mbaasemaamimi sha ayange ase ne nena?

¹² Mpase u sha mnenge u Esekiel la pase ityôkyaa i môm i i ne ve i lu torough torough u se za hemen u keren “mba ve lu a asema a shirin” la yô. Ityôkyaa shon yô, uuma mba iorov mba sha zongo. Ica a gba ga tsô, iorov mba ataratar mba ve lu a ikyav mbi tswamev, ve til sha ityough ki akumautya a Yehova a sha la vea tim mba ve lu a ikyav i sha injakwagh ne ga la. Apostoli Paulu ôr kwagh u ijirôron i i lu van la ér, Ter Yesu una lu vea “mbatyomov Nav mba ageev imôngo” una “tsaha mba ve fe Aôndo ga man shi mba ve we Loho u Dedoo u Ter wase Yesu ikyo ga la kpaa.” (2 Tes. 1:7, 8) Doo u se fa ser ka mba ve vende u ngohol loho u dedoo la a ôr ve ijir ye. Nahan a za hemen u pasen loho u Aôndo zan zan mkur u tar. (Mpa. 14:6, 7) Kwagh ne na yô, gba hange hange u mbacivir Yehova mba ve tsegh ayol a ve cii vea er tom ne.—Ôr Esekiel 3:17-19.

13. (a) Ka tom u nyi apostoli Paulu yange nenge ér gba u una eree, man lu sha ci u nyi? (b) Ka tom u nyi u nenge wer gba u u er ior mba hen haregh wouwe?

¹³ Apostoli Paulu yange nenge ér ka tom na u pasen ior loho u dedoo ne. A nger ér: “M ngu a injô iyol hen Mbagrika kua atôatyev kpaa, man shi hen mbafankwagh kua mbalanenkwagh cii. Ka nahan man i hangem pe ôron ne mba ne lu ken Roma Loho u Dedoo kpee ye.” (Rom. 1:14, 15) Paulu yange lu a iwuese sha mhôônom ma i zungwe un la nahan nenge ér gba hange hange u una wase mbagenev kpa ve zua a mhôônom ma Aôndo er un kpa zua a mi nahan. (1 Tim. 1:12-16) Yange lu inja er ngu hanma or u un zough a nan cii a injô nahan, man lu u una kimbi injô ne sha u pasen nan loho u dedoo. Ka lun we nahan a ior mba hen haregh wou kpa?—Ôr Aerenakaa 20:26, 27.

14. Ka ityôkyaa i vesen i nyi i ne ve se pasen kwagh ken igbar man sha uya uya?

¹⁴ Er i gbe hange hange u se war uuma mba iorov nahan kpa, ityôkyaa i vesen ngi i se pasen kwagh sha uya uya yô. Yehova ôr ken kwaghôron u profeti u i nger ken Malaki 1:11 la ér: “Hii sha mdugh u iyange je zan zan za ar henpe i mir yô, iti Yam kume ken akuraior . . . mba nanden iti Yam nagh ku humandoon kua nagh ku ku lu wang kpaa; gadia iti Yam kume ken akuraior.” Mbacivir Yehova mba ve tsegh ayol a ve sha ci na mba kuren kwaghôron u profeti ne sha u hiden a ayol a ve ijime eren tom u pasen kwagh ne nahan yôôn iti na sha tar jimin cii. (Ps. 109:30; Mat. 24:14) Ityôkyaa i vesen i i ne ve se pasen kwagh ken igbar man sha uya uya yô ka sha u nan Yehova “nagh ku iwuese.”—Heb. 13:15.

Akaa a Injaa Nga Van ken Hemen

15. (a) Mbaiserael yange ve hemba ningir gar u Yeriko sha iyange i sha utaankaruhar la nena? (b) Kwagh ne tese se nyi sha kwagh u tom u pasen kwagha?

¹⁵ Ka akaa a sha kwagh u tom u pasen loho u dedoo a nyi aa va er ken hemenee? Mkase u Mbaiserael kase gar u Yeriko wa atô, er i er ken takerada u Yosua la tese ikyav i kwagh ne.  Umbur wer cii man Aôndo tim gar u Yeriko yô, á kaa a Mbaiserael ér hanma iyange yô, ve ningir gar u Yeriko kwa môm, ve er nahan ayange ataratar. Kpa sha iyange i sha utaankaruhar la yô gba u vea hemba ningir gar la cii. Yehova kaa a Yosua ér: “Sha iyange i sha utaankaruhar la, ningir nen gar kwa taankaruhar, upristi mbara ve̱ tôngo ikyor la. Tsô zum u vea tôngo ikyoriyôngo tuee yô, . . . ior cii ve̱ genger amo, ve̱ gbidye ivaa taver taver, tsô girgar una yôhôr.” (Yos. 6:2-5) Nyian kpa se fatyô u veren ishima ser se va seer eren tom wase u pasen kwagh ne. Sha nahan yô, a va hemba pasen kwagh u iti i Aôndo man Tartor na cii ve a mase timin tar ne ye.

16, 17. (a) A er nyi cii man “zegecan” una bee? (b) Ngeren u a dondo ne una time sha nyi?

¹⁶ Shighe ngu van u loho u se pasen ne ua lu mbagenev vough er se mba ‘gbidyen ivaa taver taver’ nahan yô. I ôr kwagh u ilyoho i ajiraôron a taver la ken takerada u Mpase er ka “uzegembaawombov” mba ‘yuhwan kuman er talenti môm nahan.’ * Nahan yô, Mpase 16:21 kaa ér: “Ican i a la cier iyol” tsung. Se mba a fa iwasen i tom u pasen ior kwagh sha uya uya la ua lu a mi sha tom u pasen ior ilyoho i ajiraôron a Aôndo ne a za kighir ga. Kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser cii man “zegecan” a bee nahan a pase iti i Yehova a hemba er i vande pasen í la ica je.—Mp. 7:14; Esek. 38:23.

¹⁷ Er se lu keghen akaa a vesen a aa va er ken hemen la yô, se za nen hemen u yôôn loho u dedoo u Tartor sha gbashima. Kpa ka mbamtaver mba nyi se tagher a mi ken tom wase u pasen kwagh sha uya uya laa, man se nôngo a mbamtaver mban nena? Ngeren u a dondo ne una time sha mbampin mban.

[Footnotes]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Bibilo sue kwaghpasen u sha uya uya laa?

• Í ôr sha ayange a ase ne var var ér doo u se pasen ior kwagh sha uya uya nena?

• Mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova shi ve civir un mbara mba a tom u pasen ior kwagh sha ci u nyi?

• Ka akaa a injaa a nyi a lu van ken hemenee?

[Study Questions]

[Pictures on page 4]

Ú nenge wer ka tom wou u pasen ior loho u dedoo vough er apostoli Paulu nahan kpa?

[Picture on page 5]

Anmgbian Knorr ken inyom i 1953