Ivese You I Lu “Kor U I Zômon U Igbar Ityar” Yô
Ivese You I Lu “Kor U I Zômon U Igbar Ityar” Yô
“Kor u i zômon u igbar itiar yô, ngu fetyô u tôndon fese ga.”—ORPA. 4:12.
1. Lu an nan zua uumace mba hiihii mbara ve hingir nom man kwase?
YEHOVA Aôndo yange gbe imendenegh man uzendenya been yô gba Adam, or u hiihii la. Aôndo yange haa Adam mnyam tsung, maa dugh hwan na môm er or u wasen un a mi. Adam nengen a na yô, a kaa ér: “Ngun yô, ka kuhe u ikyuhe yam, ka inyam i inyam yam je.” (Gen. 1:27; 2:18, 21-23) Yehova lumun kwase u hiihii u gba la maa zua uumace mba hiihii mbara ivaa shi ver ve doo doo.—Gen. 1:28; 2:24.
2. Satan yange va a mpav hen atô u Adam man Ifa nena?
2 Kwagh ka a er i vihi yô, ica lu a gba ga tsô, ivese i Aôndo zua la hii u lun ken zayol. Zayol ne hii nena? Or u bo u ken jijingi u i va hingir u yilan un ér Satan la yange tsugh Ifa ér a̱ ya ityamegh ki kon u i wa ve tindi ér ve de ye ga la. Adam kpa va dondo kwase na ve hemba Aôndo ato, nahan ve laha ian i Aôndo a lu a mi i hemen la kua akaawan a na a dedoo la. (Gen. 3:1-7) Adam man Ifa yange ve vihi mlu ve kera cii ve Yehova va pine ve kwagh u ve er la ye. Kpa Adam war a kwase na, kaa ér: “Kwase u U nem Wer a̱ lu a mo imôngo la, ka un a nem atam a kon la, m ye ye.”—Gen. 3:11-13.
3. Ka mhen u sha mi ga u nyi Mbayuda mbagenev lu a mini?
3 Satan yar tom a ayom kposo kposo u vihin ivaa uderimbaanyomov imôngo hegen. U tesen ikyav yô, ashighe agen ka á yar tom a mbahemenev mba kwaghaôndo u duen a mhen sha kwagh u ivesegh u ruamabera a lumun a mi ga yô. Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda mbagenev yange ve wa atindiakaa a Aôndo ikyo ga, nahan ve na noov ian i paven a kasev vev sha akaa a ikyoogh ga, er u wan bar sha kwaghyan karen ikyaa inya nahan. Kpa Yesu kaa ér: “Kpa Mo M ngu kaan ne Mer: Hanma or u nana pav a kwase u nan, kpa a lu sha ci u idya ga man nana gema á er kwase ugen yô, ka idya je nan er ye.”—Mat. 19:9.
4. Ivese ngi ken mzeyol nyian nena?
4 Satan ngu a de u vihin ivaa ga. U tesen ikyav yô, nomso mba vôson ayol a ve sha ajiir agen shi mba ve lu a vôso ayol a ve ga ka ve tsaan imôngo shi mba ve vôso ayol a ve mba ngôôr paven ayol a ve ga. Akaa ne cii tese wang ér Satan ngu vihin ivaa. (Ôr Mbaheberu 13:4.) Kanyi i gbe u se Mbakristu se er ve se palegh mbamhen mba kpeegh mba ior ve lu duen a mi sha kwagh u ivesegh nee? De se hen sha akaa aa a na ve a saan mba ve vese ayol a ve iyol shi ivese ve ia doo yô.
Yehova a Lu ken Ivese You
5. Ka a̱ ôron kwagh u “kor u i zômon u igbar itiar” ken ivese yô, mba ôron ér nyi?
5 Saa Yehova una lu ken ivese ve ia doo ye. Mkaanem nam kaa ér: “Kor u i zômon u igbar itiar yô, ngu fetyô u tôndon fese ga.” (Orpa. 4:12) Ishember i “kor u i zômon u igbar itiar” ne ka kwaghôron u sha ikyav. Shighe u i lu ôron kwagh u kor u igbar itiar ken ivese yô, ka nom man kwase ve lu igbar ihiar i hiihii, i i gem i kperegh sha gbar u vesen la ye, man gbar shon ka Yehova Aôndo. Nahan nom man kwase ka vea lu ken mzough vea Aôndo yô, kwagh ne a wase ve ve lu a agee a sôron mzeyol, man ka kwagh u a ve a msaanyol u vesen ken ivese je ne.
6, 7. (a) Mbakristu vea er nyi ve Aôndo una lu ken ivese ve? (b) Kanyi anmgbian u kwase ugen a nenge a mi ken nom na u doon unu?
6 Kpa kanyi jighilii i doo u nom man kwase vea er ve ivese ve ia lu er kor u i zômon i igbar itiara? Orpasalmi Davidi wa icam ér: “Doom u eren ishima You, Aôndo wam; atindiakaa a Ou ngam ken ishima.” (Ps. 40:8) Mdoo u Aôndo a doo se ishima la una wase se u civir un a ishima i môm. Nahan nom man kwase ve ya ikyar a Yehova taveraa shi i̱ saan ve iyol u eren ishima na kpaa. Shi doo u mba ve vese ayol a ve vea taver ayol a ve asema sha er Aôndo una za hemen u doon ve ishima yô.—Anz. 27:17.
7 Aluer atindi a Aôndo nga se ken ishima yô, se tese ser se mba a jighjigh u nan man ishimaverenkeghen kua dooshima, akaa ne di aa gema a taver ivese yase. (1 Kor. 13:13) Kwase Kristu ugen mba yer un ér Sandra, a vôso nom hegen kuma anyom 50 , a kaa ér: “Kwagh u a hembe doon mo a nomom yô, ka akaa a a wem ken Bibilo la, man mdoo u Yehova a doo un ishima je i hembem la.” Ne noov, a fatyô u ôron kwagh wen nahan kpa?
8. Nom man kwase vea er nyi ve vea zua a “injar i dedoo” ken ivese?
8 Akaa a ken jijingi man kwagh u Tartor hemba gban we man ikyar u i ken ivese ishima kpa? Shi u nengen ikyar u i ken ivese la wer ka ikyar u u ne civir Yehova imôngo kpa? (Gen. 2:24) Orfankwagh Solomon nger ér: “Guda uhar a u môm, sha ci u mba a injar i dedoo sha tom ve u sha ican” la. (Orpa. 4:9) Sha mimi yô, doo u nom man kwase vea nôngo kpoghuloo sha er vea zua a “injar i dedoo” yô, injar shon yô, ka u ve lun ken dooshima shi lun imôngo gbem sha er Aôndo una ver ve doo doo yô.
9. (a) Ka ityom i nyi noov ve lu a mini? (b) I wa noov kwagh ken Mbakolose 3:19 ér ve eren a kasev vev nena?
9 Kwagh u una tese ér Aôndo ngu ken ivese yô, ka iniôngon i nom man kwase vea nôngo sha u eren sha atindiakaa a Na la. Ka tom u nom u nengen sha tsombor u nan shi tesen u mkaanem ma Aôndo. (1 Tim. 5:8) Shi i wa noov kwagh ér ve ver ishima sha mlu u ken ishima u kasev vev la kpaa. Mbakolose 3:19 kaa ér: “Ne noov kpaa, kasev enev ve̱ doo ne asema, de yuwen nen ve ga.” Orgen u timen ken Bibilo pase inja i ishember i “yuwen” la ér ka u “lamen a ve dang shin gbidyen ve, shin eren a ve sha dooshima ga, shin wan ve ikyo ga, shin koson ve ga, shin kuran ve ga shi wasen ve kpaa ga.” Sha kpôô yô, doo u tsombor u Mbakristu ua lu a aeren ne ga. Nom ka nana hemen sha dooshima yô, kwagh ne a urugh kwase u nan u ungwan nan a ishima i môm.
10. Ka ieren i nyi i doo u kasev vea lu a mini?
10 Kasev mba ve nôngon sha u Yehova a lu ken ivese ve kpa, gba u vea eren sha atindiakaa a Aôndo. Apostoli Paulu nger ér: “Kasev, ungwan nen imo i noov enev er ka Ter nahan. Gadia nom ka ityough ki kwase di er Kristu kpaa A lu ityough ki nongo Na nahan.” (Ef. 5:22, 23) Satan yange tsugh Ifa ér aluer mba sha tseeneke ve a Aôndo shio yô, vea zua a msaanyol u tsôron. Man ieren i eren kwagh sha tseeneke la ngi ken icombor kpishi nyian. Nahan kpa, kasev mba ve civir Aôndo yô, ka i saan ve iyol u dondon hemen u sha dooshima u noov vev. Ka ve umbur er Yehova yange er Ifa ér a lu “orwasen” u nom na, man Aôndo nenge ér kwagh ne ka kwagh u civirigh. (Gen. 2:18) Kwase Kristu u nan eren kwagh ken mzough ve a nom u nan yô, nan ngu “tsar u sha ityou” u nom u nan.—Anz. 12:4.
11. Kanyi anmgbian ugen a kaa ér i̱ wase ivese na?
11 Kwagh ugen u una wase nom man kwase u lumun ér Aôndo a̱ lu ken ivese ve yô, ka u henen Mkaanem ma Aôndo imôngo. Anmgbian ugen u i yer un ér Gerald, a vese kwase hegen anyom 55 yô kaa wener, “Kwagh u a ne ivese i doon yô, ka u nom man kwase ôron shi henen Bibilo imôngo.” Shi a seer ér, “Nom man kwase ka vea eren akaa imôngo, hemban je yô, akaa a ken jijingi yô, ve seer sôsom ayol a ve shi ve kporom hen Yehova kpaa.” Tsombor ka ua henen Bibilo imôngo yô, kwagh ne a wase ve u lun a atindi a Yehova ken ishima shi ikyaryan ve vea na i seer taver shi ve za hemen u vesen ken jijingi kpaa.
12, 13. (a) Doo u nom man kwase vea eren msen imôngo sha ci u nyi? (b) Ka ityom i ken jijingi igen i nyi i taver ivese?
12 Mba ve vese ayol a ve saan saan mba eren msen imôngo kpaa. Nom ka nana ‘pase ishima i’ nan ken msen, nana sôn akaa jighilii a a wase tsombor u nan yô, kwagh ne a seer taver ivese. (Ps. 62:8) U tesen ikyav yô, aluer ne noov man kasev ne sôn Uhembanagee imôngo ner a̱ hemen ne shi a kôôm ne ne sôr ma zayol hen atô wen yô, a kera taver ne u sôron zayol shon ga. (Mat. 6:14, 15) Shi doo u nom man kwase vea er tom sha msen la, vea taver ishima u wasen ayol a ve shi ‘wan ishima ayol a ve, shi den ayol a ve kwaghbo’ kpaa. (Kol. 3:13) Fa nen ner, msen ka gbenda u tesen ér ner suur sha Aôndo. Tor Davidi kaa ér: “Ashe a uuma cii nga sha a We.” (Ps. 145:15) Ka sea suur sha Aôndo ken msen yô, ishima i kera nyian se sha akaa kpishi ga, sha ci u se fa ser ‘koson se.’—1 Pet. 5:7.
13 Gbenda ugen u nom man kwase vea lumun ér Yehova a lu ken ivese ve yô, ka u zan mbamkombo mba tiônnongo shi pasen kwagh imôngo. Mbamkombo ka ve wase nom man kwase u hendan a “ayom” a Satan a yaren tom a mi u paven ivaa la. (Ef. 6:11) Shi nom man kwase mba ve pasen kwagh imôngo hanma shighe yô, ka ve hen u ‘tilen dông, kpoghor ga.’—1 Kor. 15:58.
Shighe u Mbamtaver Ve Lu Yô
14. Ka akaa a nyi aa fatyô u van a zayol ken ivesee?
14 Alaghga u vande fan mbamhen mba wasen tsombor mba se vande ôron kwagh sha mi la, kpa hemba doon u u lam sha mi vea ikyar u. Time sha mbamhen mban nahan nenge aluer ka u u seer eren tom sha mbamhen mbagenev ken ivese you yô. Bibilo kaa a vese ér mba ve lumun ér Aôndo a lu ken ivese ve je kpa vea “ya ican ken iyol.” (1 Kor. 7:28) Avese a mbacivir Aôndo sha mimi je kpa nga tagher a mbamzeyol mba vihin tsung, sha ci u se cii se yina shi se mba tagher a aeren a bo aa tar u u vende atindi a Aôndo ne kua ameen a Diabolo. (2 Kor. 2:11) Kpa Yehova ngu wasen se u nôngon a mbamzeyol mban. Sha kpôô yô, se fatyô u hemban mbamzeyol mban. Uzendenya mba orjighjigh Yobu cii yange ve saa kua mbatomov nav man ônov nav cii. Nahan kpa, Bibilo kaa a vese ér: “Ken akaa ne cii Yobu er kwaghbo ga, a na Aôndo ibo er A er kwagh u kpeegh kpaa ga.”—Yobu 1:13-22.
15. Mbagenev ka ve er nena shighe u ican i tser ve, man mba ve vese ayol a ve vea er nan shighe u ikyar ve nan lam a ve dang na?
15 Kwase u Yobu di yange kaa a na ér: “U kusu mimi wou hereghe? Venda Aôndo, yô, kpe kera.” (Yobu 2:9) Sha kpôô yô, shighe u aahe shin mbamtaver mbagenev ve bende a tsombor yô, kwagh ne una na or nana er kwagh u sha mi ga. Orfankwagh Solomon kaa ér: “Mkighir u kighir mbagenev la ka a gema orfankwagh nan hingir ibumeor.” (Orpa. 7:7, NW ) Aluer ican shin “mkighir u kighir” orgen la na yô, ikyar u lam a we dang kpa wa ishima, ungwa ato. Aluer ne cii ne hingir u lamen dang yô, zayol shon una seer a seer. (Ôr Pasalmi 37:8.) Nahan aluer ishima vihi ikyar u nan lam a we “sha lan,” kpa wa ishima.—Yobu 6:3.
16. (a) Kwagh u Yesu a er ken Mateu 7:1-5 la bende a ivese nena? (b) Doo u nom man kwase vea lu a mnenge u vough sha ci u nyi?
16 Doo u mba ve vese ayol a ve vea lu a ishimaveren ér ivese ve ia doo. Alaghga or shin kwase nana nenge ikyar i nan a aeren a doon nan ga, nahan nana hen ér, ‘Me fatyô u geman or (shin kwase) ne.’ Dooshima man ishimawan vea na u wase ikyar u nahan nana gema inja kure kure. Umbur wer, Yesu yange tôô or u nan veren ishima sha akaa a kiriki a mbagenev la kar sha or u nan nengen a “anivurkon” ken ishe i anmgbian u nan, kpa nan iyol i nan yô nan kera nengen a “gungurkon” u u lu ken ishe i nan ga la. Yesu wa se kwagh ér: “De gbe nan nen or ibo gagh ga, er ne kpaa á na ne ibo gagh ga yô.” (Ôr Mateu 7:1-5.) Kpa, u ngu wer ka u mba ve vese ayol a ve vea sôr mbamzeyol mba vesen ga ze. Orgen u i yer un ér Robert, a vese kwase i zurum anyom 40 hegen yô kaa ér: “Aluer nom man kwase mba lamen ayol a ve gbar gbar shi mba ôron kwagh sha mimi shi mba lumun a mbamhen mba injaav mba ikyar ve yô, kwagh ne una wase ve u sôron aeren a ve.” Nahan lu a mnenge u vough. Ishima i de vihin wer sha ci u ikyar u ngu a aeren a u soo la ga yum ga, kpa hen u wuese aeren a dedoo a a lu a mi hegen ne shi a doo u kpaa.—Orpa. 9:9.
17, 18. Shighe u se tagher a mzeyol yô, se ker iwasen hana?
17 Ameen aa fatyô van ken tsombor shighe u mbamzeyol ve lu benden a tsombor yô. Alaghga nom man kwase vea hii u lun a zayol shighe u ve lu a mbayev yô. Alaghga nom shin kwase gayô wan nana gba angev. Shi mbamaren mba ve beeyol vea soo ér i nenge sha ve. Alaghga mbayev mba ve gande ve hingir u lun sha tseeneke ve vea undu ya, vea za lu sha ajiir agen. Akaa agen yô, ka ityom i ken tiônnongo. Akaa ne cii aa fatyô u van a mzeyol ken ivese kua ishimanyian.
18 Aluer zayol ngu ken ivese you man u nenge wer kuma ú u paven a ikyar u yô, u er nyi? (Anz. 24:10) Mayange je de yen ishima ga! Satan soo ér mbacivir Aôndo ve undu mcivir u mimi. Man aluer mba ve vese ayol a ve de u civir Aôndo je yô, a hemba doon Satan cii. Nahan nôngo sha afatyô wou cii sha er ivese you ia lu kor u i zômon u igbar itiar yô. Bibilo ôr kwagh u ior kpishi mba ve ye atsan kposo kposo kpa ve ze hemen u civir Aôndo sha mimi yô. U tesen ikyav yô, Davidi yange er msen hen Yehova shighe ugen la ér: “Zungwem mhôônom, Aôndo gadia ior . . . shi kighir mo a ican didi.” (Ps. 56:1) I lu nahan “ior” kighir we a ican vee? Aluer u nenge wer zayol u u lu tagher a mi la ka hen ior mbagen shin ka hen ikyar u u ken ivese kpa, umbur wer Davidi yange zua a agee a wan ishima, nahan we kpa kape u zua a mi je la. Davidi kaa ér: “M ker TER, A ungwam, A maa A dughum ken mciem am cii.”—Ps. 34:4.
Averen a Se Seer Zuan a Mi Yô
19. Se er nan ve se fatyô u hemban Satana?
19 Doo u mba ve vese ayol a ve vea ‘taver ayol a ve asema, shi vea wasen ayol a ve’ ken ayange a masejime a se lu ker ne. (1 Tes. 5:11) Doo u hanma shighe yô, se umbur ser Satan yange kaa ér se mba civir Yehova sha mimi ser a na se injar. Nahan una er kwagh u a fetyô cii kua mvihi u vihin ivese la sha u yangen se u civir Aôndo sha mimi. Nahan gba u se suur sha Yehova a ishima yase cii ve se fatyô u hemban Satan ye. (Anz. 3:5, 6) Paulu nger ér: “M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.”—Fil. 4:13.
20. Aluer se lumun ser Aôndo a lu ken ivese yase yô, ka averen a nyi se zua a mini?
20 Mba ve lumun ér Aôndo a lu ken ivese ve yô ka ve zua a averen kpishi. Kwagh u Joel man kwase na u ve vese ayol a ve anyom 51 hegen la tese mimi u kwagh ne. A kaa ér: “Hanma shighe yô, ka m wuese Yehova sha kwase u a nem man mlu u se lu imôngo saan saan ne. Ngum ikyar i injaa kpen kpen.” Kanyi i ne ve ivese ve i doo yumu? A kaa ér: “Se mba eren erdoo ayol a ase hanma shighe, shi se mba we ishima ayol a ase shi se mba tesen dooshima ayol a se kpaa.” Or môm kpa nana fatyô u eren kwagh ne vough ken tar u bo ne ga. Nahan kpa, se nôngo nen sha afatyô wase cii se er nen sha atindiakaa a ken Bibilo shi se lumun nen ser Yehova a lu ken ivese yase. Aluer se er nahan yô, se lu vough er “kor u i zômon u igbar itiar . . . u fetyô u tôndon fese” ga la nahan.—Orpa. 4:12.
Baver We Kpa?
• Inja i u lumun ér Yehova a lu ken ivese la ér nyi?
• Shighe u mbamzeyol ve ve ken ivese yô, doo u mba ve vese ayol a ve la vea er nyi?
• Se fa ser Aôndo ngu ken ivese nena?
[Study Questions]
[Pictures on page 18]
Aluer mba ve vese ayol a ve mba eren msen imôngo yô, kwagh ne una wase ve u nôngon a mbamzeyol