Akaaôron A Yesu La Nga Benden A Mbamsen Ou Kpa?

“Yesu been akaaôron ne yô, kpiligh ikpelaior iyol a ityesen Na.”—MAT. 7:28.

1, 2. Er nan ve ityesen i Yesu la yange i kpiligh ikpelaior iyolo?

 DOO u se lumun akaaôron a Yesu Kristu, Wan u Aôndo u môm môm la shi se er tom sha mi kpaa. Or môm tsô yange nan fa ityesen nan kuma sha a na ga. Kape i lu ve yange ior ungwa ityesen na i sha Uwo la ve i kpiligh ve iyol je la.—Ôr Mateu 7:28, 29.

² Wan u Yehova yange tesen ior er mbangeren mba sha ashighe a tsuaa, mba yange ve tesen ior ityesen i uumace la nahan ga. Kristu yange tesen ior “er ka or u lun a tahav” nahan, gadia tesen ior akaa a Aôndo. (Yoh. 12:50) Nahan se nenge ase nen er akaaôron a Yesu agen, a a er ken Ityesen na i sha Uwo la aa bende a mbamsen asev yô.

De Eren Msen er Mbaatsereghev Nahan Ga

3. Ôr semakwagh u Yesu a er ken Mateu 6:5 la.

³ Msen ka vegher u hange hange u mcivir u mimi, nahan gba u se eren msen hen Yehova hanma shighe cii. Nahan kpa, doo u se de akaaôron a Yesu yange ôr ken Ityesen na i sha Uwo la aa kôôm mbamsen asev. Yesu yange kaa ér: “Shighe u wea eren msen yô, de luun er mbaatsereghev nahan ga; gadia ka i doo ve u tilen eren msen ken ushinagoge man sha akahar a akômaigbenda sha u ior ve̱ nenge a ve yô. Mimi je M kaan ne ne, ve ngohol injar ve kera ve.”—Mat. 6:5.

4-6. (a) Mbafarishi yange ve soo u “tilen eren msen ken ushinagoge man sha akahar a akômaigbenda” sha ci u nyi? (b) Mbaatsereghev yange “ve ngohol injar ve kera” sha nyi gbenda?

⁴ Yesu yange kaa a mbahenen nav ér, ve de eren msen er Mbafarishi mba ve lu “mbaimangerev,” mba ve henen ér ve neer perapera la nahan ga, gadia mcivir u ve civir Aôndo ken igbar la cii lu ikparashe tsô. (Mat. 23:13-32) Yange i “doo [mbaimangerev mbara] u tilen eren msen ken ushinagoge man sha akahar a akômaigbenda.” Sha ci u nyi? Sha u “ior ve̱ nenge a ve yô.” Mbayuda mba sha derianyom u hiihii la yange ve kohol imôngo ve er msen ken tiônnongo shighe u vea naan “nagh ku nanden” sha (ahwa ataankaranyiin pepe man sha ahwa atar atetan yô). Mbagenev ken Yerusalem kpishi yange ve kohol ikpelaior i civir Aôndo ve er msen ken tempel. Ken tembe u tempel la di, ashighe kpishi Mbayuda mba kwagh u kwaghaôndo gba ve ishima tsung la ve ‘tile sha,’ ve er msen kwa har hanma iyange.—Nenge Luka 18:11, 13.

⁵ Mbagenev kpishi yange ve lu ica a tempel  kua shinagoge, nahan ve lu her shighe u msen u pepe man u aikighe la ga, nahan alaghga tsô yange i gba u vea er msen ve hanma ijiir i ve lu cii. Mbagenev yange a̱ kuman shighe u msen yô, ve za tile sha “akahar a akômaigbenda.” Yange ve soo ér ior mba ve lu karen sha akahar a gbenda la “ve̱ nenge a ve.” Mbaimangerev mba ve senge ér mba civir Aôndo la yange ve er “ugôgômbamsen” ér ior ve wuese ve. (Luka 20:47) Doo u se lu a imba ieren ne ga.

⁶ Yesu ngise kaa a mbaimangerev mbara ér “ve ngohol injar ve kera ve.” Sha kpôô yô, mnenge u yange ve soo ér ior ve nengen a ve shi ve naan ve icivir la lu cii injar ve je la, gadia Yehova ungwa mbamsen vev mba sha imanger la ga. Nahan kpa, mbamsen mba mbadondon Kristu mba mimi mbara yô, Aôndo una ungwa ve, er kwagh ugen u Yesu a er kwagh sha mi sha kwagh u msen la a tese nahan.

7. Kwaghwan u Yesu wa ér se eren msen ‘ken iyou i ken iuv’ la inja na ér nyi?

⁷ “Kpa we, shighe u wea eren msen yô, nyôr ken iyou you i ken iuv, u wuhe hunda kera yô, sôn Teru u A lu ken myer la; nahan Teru u A nengen ken myer la, Una ungwa imo you.” (Mat. 6:6) Kwagh u Yesu a kaa a vese ér se nyôr ken iyou i ken iuv, se wuhe hunda, se sôn Ter la tese ér se de u eren msen sha ci u anmgbianev asev mba ken tiônnongo ga. Kwaghwan u Yesu yange wa ken Mateu 6:6 la, lu sha u yangen ior ér ve de u eren msen ken igbar sha u ior ve nenge a ve shi ve wuese ve la. Aluer i tsua se ér se er msen sha ci u ior mba Aôndo yô, se umbur nen kwaghwan u Yesu ne. Kwagh ugen kpa ngu u Yesu yange ôr sha kwagh u msen, u i doo u se er tom sha mi yô.

8. Mateu 6:7 tese ér se de nzughul a msen ga nena?

⁸ “Sha msen u eren la kpaa, de zeren nen kimbir gbilin gbilin er atôatyev a eren nahan la ga, gadia mba henen er ka sha kwaghôron ve yum la man á ungwa ve ye.” (Mat. 6:7) Yesu ôr kwagh ugen u se palegh ve se eren msen sha gbenda u vough yô, kwagh shon yô, ka u zeren kimbir kwagh môm ken msen gbem. Kpa u ngu wer, kwagh u Yesu a er la tese ér sea soo u sônon Aôndo kwagh a ishima i môm yô, se de kimbir kwagh shon ken msen ga ze, shin se de kimbir asember a wuese Aôndo ga ze. Shighe u Yesu lu ken sule u Gesemane hen tugh mbu kpernan a wua un la, a “kimbir mkaanem ma” vande ôron kwagh teren ma la.—Mar. 14:32-39.

9, 10. Ka sha nyi gbenda nahan i doo se u kimbir kwagh môm ken msen gbem ga?

⁹ Ityôkyaa ngi i se kimbir mbamsen er “atôatyev” eren nahan ga. Sha ci u ka ve soo u ‘zeren kimbir’ asember á ve ker ve lu a mi ken ityou la kua asember a gbilinigh agen. Mbacivir Baal yange ve yila aôndo ve, “hii pepe je zan zan iyange sha tembe, ve lu kaan er: Baal shi rumun se ga!” kpa aôndo ve ti ungwa ve her ga. (1 Utor 18:26) Ior umiliôn imôngo nyian ka ve er ugôgô mbamsen shi ve zer kimbir kwagh môm ken msen gbem, ve eren nahan ve henen ér Aôndo una “ungwa ve.” Kpa Yesu wase se u fan ér Yehova nengen ‘akaaôron’ a gôgônan a ior ve ôron ken mbamsen vev shi ka ve zer kimbir la ér ka gbilinkwagh. Yesu za hemen ér:

¹⁰ “Yô, de luun nen er ve nahan ga; gadia Ter wen fa kwagh u a gbe ne je er ne lu a sôn Un ga yô.” (Mat. 6:8) Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda yange vea eren msen yô, ve ôr akaa kpishi, nahan mbamsen vev ve lu inja er mbamsen mba atôatyev nahan. Mbamsen mba ve kough iwuese man ishughun man zamber ker la ka vegher u injaa u mcivir u mimi. (Fil. 4:6) Nahan u zeren kimbir kwagh môm ken msen gbem, henen ser ka nahan man se ôr Aôndo mbamgbe asev la, ka sha mi ga. Shighe u se lu eren msen yô, se umbur nen ser se mba lamen a un u a ‘fe kwagh u a gbe se je er se lu a sôn Un ga la.’

11. Aluer i na se ian i eren msen ken igbar yô, kanyi i doo u se lu a mi ken ishima?

¹¹ Kwagh u Yesu yange ôr sha kwagh u mbamsen mba Aôndo a ongo ga la a̱ wase se u fan ser kwagh gba Aôndo sha uzegembaatiiv man asember a injaa a se teren ken msen la ga. Shi doo u se fa ser aluer se mba eren msen ken igbar yô, se er ser i doo ior mba ve lu ungwan la ga shin se er ve gôgônan je, ior ve henen a hen shighe u se er  “Amen” ga. Shi doo u se gema msen, a hingir shighe u yôôn akaa shin wan anmgbianev kwagh ga, aluer se mba eren nahan yô, se lu eren sha kwagh u Yesu yange ôr ken Ityesen na i sha Uwo la ga.

Yesu Tese Se u Eren Msen

12. U eren msen ér “i̱ tsegha iti You” la tese ér nyi?

¹² Yesu yange ta se icin ér se de nzughul a ian i civirigh i se lu a mi i eren msen la ga, nahan kpa a tese mbahenen nav u eren msen. (Ôr Mateu 6:9-13.) Doo u se kôr msen u Ter wase ne ken ityou sha er shighe u se soo u eren msen yô, se kimbir un ga. Kpa msen la tese se gbenda u se eren mbamsen asev yô. U tesen ikyav yô, Yesu hii teren Aôndo ken mkaanem ma hiin msen la. A kaa ér: “Ter wase u Sha, i̱ tsegha iti You.” (Mat. 6:9) Se kpa, se mba yer Yehova ser, “Ter wase,” sha ci u ka un u a lu “Sha” usha mba ve lu ica a tar wase la a gbe se ye. (Dut. 32:6; 2 Kron. 6:21; Aer. 17:24, 28) Ishember i “wase,” i Yesu a ter ken msen la i̱ tese ér anmgbianev asev mba ken Kristu kpa ya ikyar i dedoo vea Aôndo. Ishember i “i̱ tsegha iti You” la i tese ér doo u se zamber a Yehova ser a tsegha iyol na sha u karen a ilyahan i i ve a mi sha iti na, hii shighe u mbamaren asev mba hiihii mbara hemba un ato ken sule u Eden la je. Yehova una ungwa msen la sha u karen a ifer shin tar kera, sha nahan yô, una tsegha iti na.—Esek. 36:23.

13. (a) Aôndo una er sha msen u se sônon ser “Tartor Wou u̱ va” la nena? (b) U eren ishima i Aôndo shin tar la wa nyi man nyi kere?

¹³ “Tartor Wou u̱ va, i̱ er ishima You shin tar kpaa vough er i eren i Sha nahan.” (Mat. 6:10) Doo u se fa ser, “tartor” u Yesu a ter ken msen ne ka gomoti u Mesiya, u Kristu man “uicighanmbaiorov” mba i nder ve shin ku, mba vea tema tor a Kristu imôngo sha la ve lu ityough sha mi la. (Dan. 7:13, 14, 18; Yes. 9:6, 7) Aluer se mba sônon ser, Tartor la u “va” yô, se mba sônon ser Tartor u Aôndo u va tim hanma or u nan lu hendan a u la cii kera. Ica a gba ga tsô kwagh ne una er, a timin ve cii a been yô, a gema tar cii ua hingir paradiso u perapera man u bem man u mkpeyol. (Ps. 72:1-15; Dan. 2:44; 2 Pet. 3:13) Mbatyomov mbashaav mba eren ishima i Yehova, nahan aluer se mba eren msen ser, i er ishima i Aôndo shin tar yô, se mba sônon Aôndo ser a̱ kure awashima na sha tar, shi a tim mba ve lu hendan a na nyian ne, vough er yange tim ve sha ashighe a tsuaa la nahan.—Ôr Pasalmi 83:1, 2, 13-18.

14. Doo u se sônon Aôndo ser, a “na se kwaghyan wase nyian” sha ci u nyi?

¹⁴ “Na se kwaghyan wase nyian u a lu sha ci u ayange ayange la.” (Mat. 6:11; Luka 11:3) U eren msen nahan ne tese ér se mba sônon Aôndo ser a̱ na se kwagh u i gbe u se ya sha iyange i “nyian” la, inja na yô, iyange i se lu ker  la. Kwagh ne tese ér se na jighjigh ser Yehova ngu a tahav mbu kuren mbamgbe asev mba ayange ayange la. Msen ne tese u sônon Aôndo ser, a na se kwaghyan kpishi ga. Alaghga msen ne una umbur se tindi u Aôndo yange wa Mbaiserael ér “hanma iyange” yô, ve̱ kohol mana a “kuman sha sev mbura” la.—Eks. 16:4.

15. Pase inja i mkaanem ma Yesu a kaa ér, “de se anzô ase di er se kpaa se deen mba ve gbe anzô hen vese” la.

¹⁵ Yesu ôr kwagh ugen ken msen u yange er la, u i gbe u se ver ishima sha mi yô. A kaa ér: “De se anzô ase di er se kpaa se deen mba ve gbe anzô hen vese la nahan.” (Mat. 6:12) Ivangeli i Luka tese ér “anzô” ne ka “asorabo.” (Luka 11:4) Cii man Yehova a de se asorabo a ase yô, saa se kpa se “deen” mba ve eren se asorabo la asorabo a ve. (Ôr Mateu 6:12.) Se deen nen mbagenev asorabo a ve a ishima i môm.—Ef. 4:32; Kol. 3:13.

16. Inja i u eren msen ér de ze a vese ape imeen i lu ga, kpa yima se sha ikyev i ifer la ér nyi?

¹⁶ “De ze a vese hen ape imeen i lu ga, kpa yima se sha ifer.” (Mat. 6:13) Akaa ahar a Yesu a er ken msen ne tese ér nyi? A tese ér, Yehova meen se ér se er isholibo ga. (Ôr Yakobu 1:13.) Ka Satan u a lu ‘iferor’ la, a lu “ormee” ye. (Mat. 4:3) Ajiir a Bibilo i er kwagh u Aôndo inja er ka un a eren se akaa a bo la kpa, i ôr nahan sha ci u ka un a ne ian ér akaa a bo la a er ye. (Rutu 1:20, 21; Orpa. 11:5) Nahan ishember i “de ze a vese hen ape imeen i lu ga” la, tese ér doo u se sônon Yehova ser a de kenden se ér se gba shighe u i mee se ér se hemba un ato la ga. Ishember i “yima se sha ifer” shin sha ikyev i iferor la di tese u sônon Aôndo ser a wase se, Satan a de hembe se agee ga. Nahan doo u se na jighjigh ser ‘Aôndo Una rumun ér i̱ mee se i̱ hemba se agee ga.’—Ôr 1 Mbakorinte 10:13.

‘Sôn Nen shi Ker Nen shi Mande Nen Uwegh’

17, 18. U zan hemen u ‘sônon shi keren shi manden uwegh’ la tese ér nyi?

¹⁷ Apostoli Paulu yange taver anmgbianev mba ken Kristu ishima ér: “Taver nen ishima sha msen u eren.” (Rom. 12:12) Yesu kpa wa tindi sha kwagh ne, a kaa ér: “Sôn nen, á na ne; ker nen, né zua a mi; mande nen uwegh sha katsor á bugh ne. Gadia hanmô u nan sen yô, nan ngohol; u nan keren kpaa, nan zough a mi; u nan manden uwegh kpaa á bugh nan.” (Mat. 7:7, 8) Doo u se za hemen u ‘sônon’ nyityôkwagh i i lu sha ishima i Aôndo cii. Apostoli Yohane ôr kwagh u suen mkaanem ma Yesu man. A kaa ér: “Ka vangertiôr wase u se lu a mi sha ishigh [ki Aôndo] ne: ka sea sôn nyityô kwagh u a lu sha ishima Na vough yô, A ungwa se.”—1 Yoh. 5:14.

¹⁸ Kwagh u Yesu a kaa ér se ‘sôn shi se ker’ la tese ér se eren msen kpoghuloo, se de gbe uwer ga. Shi doo u se za hemen u ‘manden uwegh’ sha er a na se ian i nyôron ken Tartor u Aôndo shi ember averen man akaa a doon man injar i i lu sha ci wase la yô. Kpa doo u se na jighjigh ser Aôndo una ungwa mbamsen asevaa? Een, aluer se suur sha a na sha mimi yô, gadia Kristu kaa ér: “Hanmô u nan sen yô, nan ngohol; u nan keren kpaa, nan zough a mi; u nan manden uwegh kpaa á bugh nan.” Averen a ior mba Yehova ve zough a mi la tese ér Aôndo “ongo msen” ve.—Ps. 65:2.

19, 20. Kwagh u Yesu a er ken Mateu 7:9-11 la tese ér Yehova ngu er ter u lun a dooshima nahan nena?

¹⁹ Yesu kar Aôndo sha ter u lun a dooshima, u a kôson tsombor na doo doo yô. Tôô ase wer, u ngu ape Yesu a lu tesen Ityesen na i sha Uwo la,  nahan u ungwa Yesu kaa ér: “Ka an or je nan lu ken a ven u aluer wan u nan á sôn nan bredi, nana gema á na un iwen ase? Shin una sôn ishu yô, nana gema á na un iyô ase? Aluer ne mba ne lu mbaaferev je kpaa ne fa u nan ônov enev uiwua mba dedoo yô, man hire Ter wen u A lu Sha Una kera na mba ve sen Un, akaa a dedoo ga yee?”—Mat. 7:9-11.

²⁰ Se fatyô u kaan ser uumace mba ve lu uter la mba “mbaaferev” sha ci u dyako u isholibo i ve ye la, nahan kpa ônov vev doo ve ishima tsung. Shi mba tsughun ônov vev ga, kpa ka ve na ve “akaa a dedoo.” Kape Ter wase u sha la kpa a eren a vese doo doo, a ne se “uiwua mba dedoo,” er icighan jijingi nahan je la. (Luka 11:13) Icighan jijingi ne una na se agee a civir Yehova, u a ne se “hanma nagh ku dedoo man hanma iwua” la sha mimi.—Yak. 1:17.

Akaaôron a Yesu la a̱ Lu Ú a Inja ken Ayange a Uma Wou Cii

21, 22. Er nan ve Ityesen i sha Uwo la i lu i vesene, man u nenge ityesen i Yesu ne nena?

²¹ Ityesen i Yesu i sha Uwo la hemba nyityô ityesen i shin tar cii. Ityôkyaa yô, í tese se kwagh u Aôndo, shi í wanger kpaa. Aluer se er sha akaa a se hen ken ityesen ne yô, se zua a iwasen, er se hen akaa a injaa a ken ityesen la ken Iyoukura ne nahan. Ityesen i Yesu ne ia kôôm uma wase shi ia wase se se ver ashe gbenda a uma u saan saan ken hemen.

²² Se time sha akaa a injaa kpuaa ken Ityesen i Yesu i sha Uwo la ken Iyoukura ne. Yange “kpiligh ikpelaior iyol a ityesen” i Yesu. (Mat. 7:28) Se kpa shighe u se tim sha ityesen i Yesu Kristu, Ortesen Uhemban i se hen ken Iyoukura ne kua atesen a na agen yô, se er nen sha akaa a se hen la.

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Yesu yange ôr nyi sha kwagh u eren msen sha imanger laa?

• Er nan ve i doo u se zer kimbir kwagh môm ken msen gbem ga?

• Ka akaa a nyi nahan í er ken msen u Yesu yange er, a lu se ikyav laa?

• Se za hemen u ‘sônon shi keren shi manden uwegh’ nena?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 15]

Yesu yange venda msen u mbaimangerev eren ér ior ve nenge a ve shi ve ungwa ve la

[Foto u sha peeji 17]

U fa er i hii ve i doo u se eren msen ser Aôndo a na se kwaghyan wase u ayange ayange la kpa?