U Wa Ishima ken Tom u Kwaghpasen Nena?

I LU nahan u vôr shi iyol kpe u kpishi je, lu u ape den kwagh pasen vee? Aluer se tagher a ahendan kpoghuloo shin ishima ngi nyian se shin se gba angev shin mbakov wase mba zan se iyol shin ior mba se pasen ve kwagh la soo u ungwan loho wase ga yô, alaghga iyol ia kpe se. Kpa hen ase sha ikyav i Yesu yange ver la. Yesu yange wa ishima a ican i hemban cii “sha ci u iember i i ver Un sha ishi la.” (Heb. 12:2) Yange fa ér aluer un tese ken igbar ér, akaa a i we Aôndo iyol la cii ka mimi ga yô, una na a saan Yehova iyol.—Anz. 27:11.

Aluer we kpa u wa ishima ken tom u pasen kwagh yô, u na a saan Yehova iyol. Kpa aluer mbamtaver na iyol kpe u, u kera fatyô u pasen kwagh ga ye? Anmgbian u kwase ugen, mba yer un ér Krystyna, a bee iyol shi ngu uange kpaa, a kaa ér: “M ngôôr vôron ga shi ka m ure kpishi. Mbamzeyol mba iyolbeen i vem a mi, er angev man ishimanyian sha akaa a m tagher a mi ayange ayange la nga a tule gbashima wam a hide a mi ijime.” Nahan u wa ishima ken tom u kwaghpasen ne nena?

Dondo Ikyav i Uprofeti La

Gba u mbapasenkwagh u Tartor sha mimi vea lu a mnenge u vough u uprofeti mba sha ayange a tsuaa kpa lu a mi la ve vea fatyô u wan ishima ken tom u pasen kwagh ne ye. De se tese ikyav sha Yeremia. Shighe u Aôndo yila un ér a lu profeti na la, wa taver un u lumun sha hiihii la. Nahan kpa, Yeremia wa ishima ken tom na u profeti, u u taver kpishi la je hemba anyom 40, sha ci u yange suur sha Aôndo a ishima na i môm.—Yer. 1:6; 20:7-11.

Ikyav i Yeremia la yange i taver anmgbian ugen ishima kpen kpen; mba yer anmgbian ne ér Henryk. A kaa ér: “Ken anyom a hemban 70 a m lu eren tom u pasen kwagh ne, ashighe agen iyol yange i kpem kpishi sha ci u aeren a ior man tswam ve kua m-ongo u ve soon u ungwan loho wase ga la. Iyol yange ia kpem nahan yô, m umbur ikyav i Yeremia la. Yehova yange doo un ishima shi ya ikyar a na taveraa, nahan i na un tahav mbu zan hemen a tom na u profeti la.” (Yer. 1:17) Anmgbian ugen kpa ikyav i Yeremia la taver un ishima, iti na ér Rafał. A kaa ér: “Yeremia yange suur sha Aôndo, lu sha mhen na man sha iyol na ga. Er ior kpishi soo kwagh na ga nahan kpa, a za hemen u pasen loho na a mciem shio. M umbur ishimawan i Yeremia la hanma shighe.”

Profeti ugen u ikyav na i wase ior kpishi u wan ishima ken tom u pasen kwagh yô, ka Yesaia. Aôndo yange kaa a na ér, ior mba ken tar na vea kegh ato a loho na ga. Yehova kaa ér: “Er, ishima i ior ne i wa ahôm, man ato a ve a̱ yuhwa.” Yange lu u a tsa kpa Yesaia una za ikyura ga shinii? Sha mnenge u Aôndo yô lu nahan ga. Shighe u Aôndo tindi Yesaia ér a za er tom u profeti la, a kaa a Aôndo ér: “Mo ne, tindim.” (Yes. 6:8-10) Yesaia yange undu tom u i na un la mayange ga. Kape we kpa u kor tindi u i we u ér u pase loho u Tartor laa?

Aluer ior soo u ungwan loho wase ga man se soo ser se za hemen u wan ishima ken tom wase u pasen kwagh er Yesaia nahan yô, doo u se ver ishima sha akaa a vihin a ior ve er se zum u se dugh kwaghpasen la ga. Rafał pase er ka un nôngo a iyolkpen yô, a kaa ér: “M veren ishima sha akaa a vihin a ior ve ôr a mo ga. Ior mba hen haregh wam mba a ian i lumun loho u m pasen ve la shin vendan.” Anmgbian u kwase ugen, iti na ér Anna, a kaa ér: “M henen sha ma kwagh u vihin shin u nan mo iyolkpen ken tom wam u pasen kwagh la cuku tsô kpaa ga. Ka msen a wasen mo u wan ishima ye, shi ka m time sha ivur i sha iyange la cii m mase duen kwaghpasen ye. Kwagh ne na yô, m ngôôr tôôn ishima sha mbamhen mba bov kera ga.”

Profeti Esekiel yange er tom na u profeti hen  atô u Mbayuda mba taver ityough, mba ve lu uikyangen ken Babilon la. (Esek. 2:6) Profeti Esekiel yange una ôr ior mkaanem ma Aôndo ga, nahan iferor ma nan kpe ken ifer i nan a u ungwan icintan la shio yô, Aôndo ma pine un kwagh u iferor shon. Yehova kaa a Esekiel ér: “Awambe a nan yô, Me ker a her a we.”—Esek. 3:17, 18.

Henryk kpa nengen ior er Esekiel nahan. A kaa ér: “M soo u lun a ishô sha awambe a ior cii. Uma mba iorov mba sha zongo.” (Aer. 20:26, 27) Anmgbian ugen, mba yer un ér Zbigniew, un kpa kaa ér: “Yange gba u Esekiel una za hemen a tom na, shin er ior soo u ungwan ga nahan kpaa. Kwagh ne wasem u nengen tom u pasen kwagh vough er Orgban se kpa a nenge u nahan la.”

U Ngu Tswen Ga

U lun we tswen shighe u ú dugh kwaghpasen la ga. Se kpa se fatyô u kaan ikyaa i apostoli Paulu ser: “Se mba mbashirentom a Aôndo imôngo.” (1 Kor. 3:9) Krystyna kaa ér ashighe agen iyol ka i kpe un, shi a kaa ér: “Ka m shi zamber a Yehova mer a nam tahav. Man ka mea sôn un tahav je a nam keng.” Sha mimi yô, gba u jijingi u Aôndo una wase se ken tom wase u pasen kwagh ne.—Sek. 4:6.

Ka sea due kwaghpasen yô, icighan jijingi a wase se u lun a aeren a “ityamegh ki Jijingi.” (Gal. 5:22, 23) Ityamegh ki jijingi kin di ka ki wase se u wan ishima ken tom wase u pasen kwagh ne, a lu nyi je ia er kpaa. Henryk kaa wener: “Tom u pasen loho u dedoo ne wasem u sôron inja. M hen u wan ishima shi wan mbagenev ikyo shi kera gbe uwer fele ga.” Aluer u ngu wan ishima a mbamtaver kposo kposo ken tom u pasen kwagh ne yô, u hemba umen ityamegh ki jijingi cii.

Yehova ngu yaren tom a mbatyomov sha u hemen se ken tom u vesen ne. (Mpa. 14:6) Bibilo tese ér mbatyomov mban mba “dubu pue kwa dubu pue man udubu kwa udubu.” (Mpa. 5:11) Ka Yesu a lu hemen mbatyomov ve lu suen mbacivir Aôndo shin tar ne ye. Ka wea due kwaghpasen nahan u umbur kwagh ne kpa?

Anna kaa ér: “Ka mea hen er mbatyomov ve lun a vese imôngo ken tom u pasen kwagh ne nahan ishima i taver mo kpishi. Iwasen i ve ne se sha hemen u Yehova man Yesu la ngim a inja kpen kpen.” Ian i se lu a mi i shiren tom vea mbatyomov imôngo ne ka i civirigh je zua ga!

U duen kwaghpasen vea mbapasenkwagh mbagenev la di wasen se u wan ishima nena? Doo se kpishi u eren tom a ve, gadia kwagh ne wase se se fa ikpela i Mbashiada mba ve eren tom sha jighjigh yô. Se na jighjigh ser u nenge a mimi u injakwagh i ken Bibilo ne. I kaa ér: “Iyôgh ka ki wua iyôgh, kape or kpaa ka nan wua orgen la.”—Anz. 27:17.

Ka sea due kwaghpasen vea mbagenev yô, se zua a ian i henen igbenda i injaa i pasen kwagh i se lu a vande fan ga yô. Anmgbian u kwase ugen, iti na ér Elżbieta, a kaa ér: “U duen kwaghpasen vea mbapasenkwagh kposo kposo la nam ian i tesen ve dooshima, kua ior mba se zough a ve la kpaa.” Nôngo duen kwaghpasen vea mbapasenkwagh kposo kposo. Aluer u ngu eren nahan yô, a hemba maan we iyol u pasen kwagh cii.

Ver Ishima sha Iyol You

Aluer se soo ser gbashima u se lu a mi sha tom u pasen kwagh la a ndôhôr ga yô, saa se wa agoyol tsembelee, se henen Bibilo hanma shighe shi se memen tsembelee. Inja na yô, gba u se ver ishima sha iyol yase ken jijingi man sha iyol kpaa.

Bibilo kaa ér: “Mbamhen mba ortseenshima, ka sha u kwagh ma a ngee yô.” (Anz. 21:5) Anmgbian u nomso ugen, mba yer un ér Zygmun, ngu anyom 88 hegen, a kaa ér: “M sôr ian i pasen kwagh m ver sha inja sha inja, nahan tomshiren wam ngu hembe umen atam. M sôr ashighe m ver vough vough sha er me hemba lun a shighe u pasen kwagh yô.”

Ka sea fa Ruamabera tsema tsema yô, se hemba wan agoyol shi ishima kpa i hemba taver se u eren tom u pasen kwagh ne. Er ka i gba u se yaan kwaghyan ve se lu uma nahan, kwaghyan u ken jijingi kpa kape i gbe u se yaan hanma shighe sha er se za hemen eren tom wase u pasen kwagh je la. Aluer se mba timen ken Mkaanem ma Aôndo hanma iyange shi se mba yan “kwaghyan sha ashighe ashighe” yô, se lu a tahav mbu eren tom wase u pasen kwagh ne.—Mat. 24:45-47.

 Elżbieta yange gema inja kpishi sha er una hemba fan u pasen kwagh sha gbenda u ua kôr ior sha mtema yô. A kaa ér: “M pande televishen i nengen kpishi sha er me hemba zuan a shighe u wan iyol i duen kwaghpasen yô. Hanma aikighe ka mea ôron Bibilo yô, m gba henen kwagh u ior mba m zough a ve ken kwaghpasen la. Ka m ker avur a Bibilo man ngeren mba vea wase ve yô.”

Aluer u ngu memen tsembelee yô, u zua a tahav mbu shiren tom kpoghuloo. Kpa gema anumbe a eren kpishi la nga a na or nan kera fatyô u pasen kwagh sha inja ga. Andrzej, ngu orpasenkwagh u lun a ishima i tseen kpishi, a kaa ér: “Or ka nana mem sha inja ga yô, nan vôr kpishi, man aluer or vôr nahan yô, nana ngôôr yinan ishima ga. Ka m nôngo tsung sha er imba kwagh ne i de eren mo ga yô.”—Orpa. 4:6.

Er se nôngon kwagh kpoghuloo nahan kpa, ka iorov kpuaa tseegh ve nengen a iwasen i loho u se pasen ne ye. Kpa Yehova yô, tom wase ua hungur un mayange ga. (Heb. 6:10) Aluer ior kpishi soo u lamen a vese ga je kpa, shighe u se yem kera yô, alaghga vea ôr kwagh wase. Kwagh la una lu kwagh môm a kwagh u i nger ken Esekiel la: Ior vea “fa er yan profeti lu ve her atô je yô.” (Esek. 2:5) Sha kpôô yô, tom wase u pasen kwagh ne taver tsô, kpa se mba zough a mtsera ken u, shi ior mba vea kegh ato a vese la kpa ua wase ve.

Zygmunt kaa ér, “u eren tom u pasen kwagh la wasen se u haan orhe iyol, shi wasen se u tesen ser Aôndo man mbawanndor a vese doo se ishima.” Andrzej di kaa ér: “U eren tom u waren uma ne ka kwagh u civirigh kpen kpen. Mayange a kera kimbir eren tom ne sha tar cii shin sha ican, er i lu eren u hegen nahan ne ga.” Aluer we kpa u za hemen u eren tom ne nyian a ishimawan yô, u zua a averen kpishi.—2 Kor. 4:1, 2.

[Foto u sha peeji 31]

U veren ishima sha iyol yase kua mlu wase u ken jijingi la wasen se u wan ishima ken tom wase u pasen kwagh la