“Asema A Tsee [Ne] U Eren Akaa A Dedoo”!

“[Yesu na] iyol Na sha ci wase sha u Una paa se sha hanma ifer cii man shi Una wanger nongoior sha ci Na iyol Na, mba asema a tsee ve u eren akaa a dedoo.”—TITU 2:​14.

1. Shighe u Yesu za nyôr ken tempel sha iyange i Nisan 10, inyom i 33 la, lu nyi i eree?

 MASE shin di ayange kpuaa tsô a er iniongo i Paseka i inyom i 33 la, sha iyange i Nisan 10. Mbacivir Aôndo mba ve va kohol ken tembe u tempel ken Yerusalem kpishi la lu keghen shighe u iniongo i Paseka la saan saan. Shighe u Yesu una va nyôr la, nyi ia eree? Mateu man Marku kua Luka mba ve nger Ivangeli la cii tese ér, Yesu yange zenda mbateenkwagh man mbayamenkwagh ken tempel sha kwa har. Yange mgbegha utebur mba mbamusaninyaregh man mkônom ma mbateenmkungum kera kpaa. (Mat. 21:12; Mar. 11:15; Luka 19:45) Ishimatseen i Yesu la yange i hide ijime ga, gadia anyom a karen atar ken ijime kpa Yesu er kwagh nahan.​​—⁠Yoh. 2:​13-17.

2, 3. Er nan ve se fe ser ishimatseen i Yesu la yange i saa sha u wanger tempel tseegh ga?

² Ngeren u Mateu tese ér ishimatseen i Yesu la yange i mgbegha un nahan wanger tempel tseegh ga. Yange lu been mbaapirashe man mbasombon alegh mba ve va hen a na ken tempel la cii angev. (Mat. 21:14) Ngeren u Luka di ter akaa agen a Yesu er sha iyange la yô. Luka kaa ér: “[Yesu] gba tesen ken  tempel ayange ayange.” (Luka 19:47; 20:⁠1) Nahan Yesu tese ishima i tseen ken tom na u pasen kwagh la je ka u tunan ga.

³ Apostoli Paulu kpa yange va nger Titu, pase un ér Yesu “[na] iyol Na sha ci wase sha u Una paa se sha hanma ifer cii man shi Una wanger nongoior sha ci Na iyol Na, mba asema a tsee ve u eren akaa a dedoo” la. (Titu 2:14) “Asema a tsee se u eren akaa a dedoo” nyian nena? Man akav a dedoo a utor mbafankwagh mba ve hemen tar u Yuda ver la aa wase se nena?

Lu a Gbashima sha Tom u Pasen Kwagh shi Tesen Ior La

4, 5. Yange ishima tsee ator anyiin ken Yuda u eren akaa a dedoo nena?

⁴ Asa man Yehoshafati man Hesekia kua Yoshia cii yange ve er tom u been a eev mbu civir ken Yuda. Asa yange “vihi atse a nanden nagh sha mi agen, a a lu a ve ga la, kera, kua ajiir a taven sha la kpaa, a hembe mtôm ma awenem shi a gber Asherim kera.” (2 Kron. 14:⁠3) Er ishima tsee Yehoshafati ker sha mcivir u Yehova yô, “a vihi ajiir a taven sha kua Asherim ken Yuda kera.”​—⁠2 Kron. 17:6; 19:⁠3. *

⁵ Hesekia yange lôhô iniongo i Paseka ken Yerusalem, i er iniongo ne ayange ataankarahar. Mba been iniongo ne yô, “Mbaiserael mba ve lu her cii, ve due ve za ken agar a Yuda, ve za hembe mtôm ma awenem, ve gber Asherim kera, ve hembe ajiir a taven sha man atse a nanden nagh sha mi a ken Yuda cii man a ken Benyamin man ken Eferaim kua Manase kpaa, ve vihi a ci ca cii.” (2 Kron. 31:⁠1) Gumor Yoshia yange ya tor shighe u lu anyom anigheni la. Ruamabera kaa ér: “Sha inyom i sha anigheni i tor na la, er a lu iyev la je, a hii u keren Aôndo u ter na Davidi; sha inyom i sha pue kar ahar la, a hii u wanger Yuda man Yerusalem sha ajiir a taven sha, man Asherim, man ieev mbi gban a gba, man mbi keren a ker.” (2 Kron. 34:⁠3) Ator a anyiin ne cii yange ishima tsee ve u eren akaa a dedoo.

6. A fatyô u tôôn tom wase u pasen kwagh ne karen sha ityom i ator a Yuda yange er la sha ci u nyi?

⁶ Nyian kpa se mba eren tom u wasen ior sha er vea undu atesen a kwaghaôndo u aiegh, kua akombo a civir kpaa yô. Tom wase u pasen kwagh sha uya uya la ngu wasen se u zuan a hanma or cii. (1 Tim. 2:⁠4) Wanyekwase ugen ken veghertar u Ashia ugen yange umbur er ngô na guren civir ieev mbi ve lu a mi hen ya ve kpishi la yô. Shighe u lu ken iyou na man or va mande uwegh sha hunda na yô, a za bugh hunda. Bughun yô, Mbashiada mba Yehova uhar wa iyol kegh a kegh u tesen un icighanti u Aôndo, ka Yehova je la. Yange doo un kpishi u fan mimi sha kwagh u ieev. Ngu eren tom u pasen kwagh ne sha gbashima hegen, nahan ngu wasen mbagenev ér ve fa Yehova kua mbaawashima nav kpaa.​—⁠Ps. 83:18; 115:​4-8; 1 Yoh. 5:⁠21.

7. Kanyi se er sha u dondon mbatesen mba ve zende ken agar a Yuda cii sha ayange a Yehoshafati laa?

⁷ Shighe u ka sea pasen kwagh sha uya uya nahan, ka se pase i tser haregh wase vindi vindi nena? Kwagh ka a er i doo yô, sha inyom i sha utar i Yehoshafati tema tor la, a tindi Mbalevi iorov utaan kua upristi uhar a ve imôngo ér ve zende sha uipaven utaan. Tsô ve zende ken agar a Yuda cii, ve lu tesen ior atindi a Yehova. Yange ve er tom ne ve tser tar u Yuda shi ve er u kôr inya, nahan tom la ume atam je yô ityar i i ningir Yuda la cii hingir u cian Yehova. (Ôr 2 Kroniku 17:​9, 10.) Aluer se mba sôron ior sha uyaav vev ciligh ciligh sha ayange kposo kposo yô, alaghga se zua a ior kpishi mba pasen ve kwagh hen ya môm.

8. Se er nan ve se pase kwagh a ar a hanma or hen haregh wase man sha ajiir a icaa?

⁸ Sha ayange a hegen ne, mbatomov mba Aôndo kpishi mba undun uyaav vev sha asema a dedoo yemen sha ajiir a kwagh a hembe gban sha Mbashiada mba Yehova mba tseen asema yô. Ú fatyô u eren nahan kpa? Se mba se kôr cio u undun ajiir a ase yemen ape gen ga la se fatyô u pasen ior mba ve lu hen ningir wase  kpa ve lamen zwa wase ga la kwagh. Orpasen kwagh ugen mba yer un ér Ron, yange hen u sughun ior ken ijô 32 shighe u lu anyom 81 la, kpa lu sha ci u akuraior a a lu hen haregh na kposo kposo la. Semberee ne, Ron zua a orya ugen vea kwase na sha godobi. Er akar ne lu marnya u tar u Afrika yô, Ron maa kende sugh ve ken zwa Yoruba, gema lu zwa u akar ne lamen je la. Mba ongo nahan yô, ve pine un yange una vande lun ken tar u Afrika yô. Vende ér ei yô, ve pine un ér a̱ pase ve er yange er ve a fe u lamen zwa ve la. Ishughun i Ron sugh ior mbara ken zwa ve la na yô, a zua a ian a pase ve kwagh tsemberee. Tsô ve ngohol umagazin mbagenev hen a na shi ve na un adereshi u ya ve kpaa. Yange ngohol adereshi u ya ve yô, gema a mi na tiônnongo na sha ci u akar ne a zua a ityesen i Bibilo.

9. U ôron Bibilo shighe u se lu pasen kwagh la ka kwagh u vesen sha ci u nyi? Tese ikyav.

⁹ Mbatesen mba ve zende ken tar u Yuda cii sha iniezwa i Yehoshafati la yange ve lu a “ruamabera u atindiakaa a [Yehova].” Er Bibilo i lu mkaanem ma Aôndo yô, se mba tesen ior tar sha won cii ken Bibilo. Ka se bugh Bibilo se ôr sha ato a mbagenev sha u tesen er Bibilo i lu kwagh u vesen ken tom wase u pasen kwagh la yô, nahan ve ungwa kwagh u Bibilo i er jim jim la. Kwaseya ugen yange kaa a Linda, u lu Kwaseshiada yô, ér orya na gba angev mbu kpen alegh, nahan un ngu nengen sha a na. Kwaseya ne toor iyol kaa ér: “M fa kwagh u m er Aôndo ve a de ér imbakwagh ngin nahan i erem ga.” Linda gema kaa a na ér: “M pase u kwagh shono?” Linda maa bugh takerada u Yakobu 1:13 ôr sha ato a kwaseya la shi seer kaan a na ér: “Atsan a se ayol a ase kua ior asev mba doon se ishima ve lu yan la cii ka Aôndo a lu tsahan se ga.” Er mkaanem man kôr kwaseya la sha mtema yô, a za a kuve Linda. Linda lumun wener: “Lu Bibilo m yar tom a mi ve m fatyô u surun kwase la ishima ye. Ashighe agen avur a Bibilo a ka se ôr la ka i lu kwagh u orya nan vande ungwan ga yô.” Iliam la yange i na yô, Linda hen Bibilo vea kwaseya la nduuluu.

Agumaior a A Civir Aôndo sha Gbashima La

10. Yoshia lu ikyav i dedoo sha ci u ikyaior nyian nena?

¹⁰ Aluer se hide se time sha ikyav i Yoshia la yô, se nenge ser yange ker u fan mimi er a lu wanye u lun anyom 20 la je, shighe u a yôô ér i hembe ieev kera la. (Ôr 2 Kroniku 34:​1-3.) Nyian kpa ka ape mbayevikyaior kpishi ve lu tesen gbashima sha tom ve u pasen kwagh la je la.

11-13. Se fatyô u henen nyi sha kwagh u agumaior a a civir Yehova sha gbashima nyian laa?

¹¹ Wanyekwase ugen ken tar u Ingila, mba yer un ér Hannah, zum u a ungwa ér annongo u lamen zwa French hii u kohol hen gar ugen u a lu ikyua a ya na yô, hii u henen zwa French Ken Makeranta shighe u lu anyom 13 la. Ter u Hannah yange zaan mbamkombo vea na hen ijiir shon. Hegen Hannah ngu anyom 18, ngu eren tom u pania u keke ken zwa French. Ú fatyô u henen zwa ugen sha er u wase mbagenev ve fa Yehova kpa?

¹² Yange doo anmgbian u  kwase ugen u i yer un ér Rachel la u nengen tser u vidio u i yer ér Pursue Goals That Honor God la kpishi. Rachel ngur ôron er yange un henen sha kwagh u mcivir u Yehova shighe u un hii u civir Yehova ken inyom i 1995 la yô, a kaa ér: “Yange m hen mer m ngu civir Yehova sha ishima i môm.” Kpa a za hemen ér: “Kpa m nengen tser la m been yô, m mase kaven mer ken anyom a karen la cii m gbaa di eren akaa a gba u me er keng keng la tsô. Gba u me nôngo kwagh kpoghuloo me seer veren ishima sha kwaghhenen wam kua kwaghpasen wam kpaa.” Hegen Rachel nenge ér un ngu hemban civir Yehova sha gbashima cii. Nahan ka nyi i dugh ken iniôngon na laa? A kaa ér: “M hemba kporom ikyua a Yehova hegen cii. Shi m hembe eren msen sha inja shi m henen kwagh ka hembe kôron inya, shi Bibilo i henen hemba ngin mo a iwasen cii shi akaa a yange er, i nger a ken Bibilo la hemba kan mo akaa a mimi cii. Kwagh ne na yô, m ngu zuan a iember ken tom u pasen kwagh kpishi, shi m nenge mkaanem ma Yehova ma surun ior asema, nahan saan mo iyol kpen kpen.”

¹³ Gumor ugen, mba yer un ér Luke, un kpa yange nenge tser u vidio u i yer ér Young People Ask​​—⁠What Will I Do With My Life? la, nahan tser u vidio la taver un ishima kpishi. Luke nengen tser ne been yô, a nger ér: “Tser u vidio ne mgbegham u hiden henen sha kwagh u m lu eren a uma wam yô.” A kaa ér: “Yange i kighir mo ér m vande henen makeranta u vesen sha er a va kpem iyol ken hemen cii ve me mase eren akaa a ken jijingi ye. Imba mkighir la i wasen or u vesen ken mimi ga, kpa ka i gema i na or kera taver ken mimi ga.” Ne anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ne lu agumaior yô, er nan ne yar tom a mfe u ne zough a mi ken makeranta la sha u seer tom wen u pasen kwagh er Hannah nahan ga? Er nan ne dondo ikyav i Rachel la sha u eren a akaa a ken jijingi, a aa va Aôndo a icivir la sha gbashima ga? Dondo ikyav i Luke la, nahan palegh akaabo a a meen agumaior kpishi la.

Lu a Ishima i Tseen sha Icintan

14. Ka mcivir u nyi Yehova a lumun a mini, man ka kwagh u ican u civir Aôndo nyian er a soo la sha ci u nyi?

¹⁴ Saa ior mba Yehova vea lu wang keng ve una lumun a mcivir ve la ye. Yesaia ta icin ér: “Mough nen, mough nen, due nen ken ijiir la kera, de benden nen ma kwagh u hôngorough ave ga; due nen ker atô na kera; wanger nen ayol a en, ne mbatôôn ikyav mbi TER.” (Yes. 52:11) Asa, Tor u dedoo la yange er tom u dughun kwagh u ndôhôr ishima ken tar u Yuda kera sha gbashima. Yange er kwagh ne anyom kar imôngo cii je ve Yesaia mase ngeren mkaanem mara ye. (Ôr 1 Utor 15:​11-13.) Shi anyom yange nga karen uderi imôngo yô, apostoli Paulu kaa a Titu ér Yesu na iyol na sha u una wanger mbadondon un ve hingir “mba asema a tsee ve u eren akaa a dedoo” yô. (Titu 2:14) Ken tar u hôngorough ne, ka kwagh u ican kpishi u lun wang, hemban je yô agumaior. U tesen ikyav yô, mbacivir Aôndo cica cii, gba u mbayev man mbaganden cii vea nôngo kwagh kpoghuloo ve vea kura ayol a sha u nengen ufoto mba ijimbagh ye. Ka i var ufoto mban sha ikpande i tim hen kpe gbenda shin i var ve sha kpekpe shi mba tesen ve sha televishen man ufiim, man mba hembe tesen ufoto mban sha Intanet.

15. Kanyi ia wase se ve se kôr kwaghbo ihyomo?

¹⁵ Aluer se mba a gbashima sha u ungwan icintan i Aôndo yô, se kôr kwaghbo ihyom. (Ps. 97:10; Rom. 12:⁠9) Orkristu ugen kaa ér gba u ufoto mba ijimbagh vea ndôhôr se ishima keng ve se kôr cio u “osough sha ikyev i tahav mbu ufoto mban ve lu a mi la ye.” Aluer tahav  kôr myôm mhar ijiir i môm man u soo u paven ma yô, gba u ú yar tom a tahav mbu hemban mbura ve u kôr cio u paven ma ye. Kape i gbe u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se gba ken to u nengen ufoto mba ijimbagh ga je la. Nahan kpa, aluer se fa er ufoto mba ijimbagh ve vihin se yô, se nyagh a nyagh ve tseegh ga, vea ndôhôr se ishima jighilii. Anmgbian ugen yange nôngo ngeghelee ér una de u zan sha ajiir a i tesen ufoto mba ijimbagh sha Intanet la. Nahan a tôô kômputa na a ver ape hanma or hen tsombor na nana fatyô u nengen kwagh u un lu eren yô. Heela tseegh ga, anmgbian ne kange ishima u wanger iyol na shi seer eren akaa a dedoo sha gbashima. Anmgbian ne shi yange er kwagh ugen kpaa. Er yange gba u una yaren tom a Intanet sha u eren tom na yô, a kange ishima ér una ker akaa sha Intanet shighe u kwase na a lu vea na tseegh.

Ieren i Dedoo Ngi a Inja

16, 17. Ieren yase i dedoo la i benden a mba ve nengen aeren a ase la nena? Tese ikyav.

¹⁶ Agumaior man agumaukase a civir Yehova mba a inja i dedoo kpishi, man inja ve ne doo ior kpishi. (Ôr 1 Peteru 2:12.) Orgen yange za hen iyagh ki Betel ki ken London sha u za sôron ikyekye i gberen ityakerada, nahan kwagh la gema gbenda u yange vanden nengen Mbashiada mba Yehova la. Kwase u or ne lu henen Bibilo vea kwase Kristu ugen, nahan a nenge er nom na gema inja yô. Gadia or la lumun ér Mbashiada mba Yehova ve nyôr un hen ya ga. Kpa er za er tom shin Betel cin hide yô, a wuese kpishi er i er a na shin Betel doo doo yô. A kaa wener or u lamen dang môm kpa nan ngu shin ijiir la ga. Hanma or yange nan lu a ishima i wan, nahan bem lu hen ijiir la. Kwagh u hemba doon or ne je yô, lu anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve na shighe ve man tahav vev sha u wasen u samber a loho u dedoo sha gbashima, mba ve lu eren tom la gbilin, lu u a kimbin ve sha uwer ga la.

¹⁷ Kape anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve eren ityom i uke sha u nengen sha icombor ve kpa ve eren tom a ishima i môm je la. (Kol. 3:​23, 24) Kwagh ne na yô, ve doo mba ve tee ve tom mbara ishima kpishi, nahan mba soon u den ve tom gagher ga.

18. “Asema a tsee [se] u eren akaa a dedoo” nena?

¹⁸ Se mba tesen ishimatseen sha iyou i Yehova sha gbenda u se suur sha a na man m-er u se eren sha akaawan a na man mnenge u se nengen sha ajiir a se kohol her se civir Yehova la. Heela tseegh ga, se mba eren tom u pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la sha gbashima je. Sea beeyol shin sea lu iyev her kpa, aluer se mba nôngon sha afatyô wase cii ser se lu wang sha atindi a mcivir wase yô, se zua a mbamtsera kpishi. Nahan ior vea za hemen u nenge er “asema a tsee [se] u eren akaa a dedoo” yô.​—⁠Titu 2:⁠14.

[Ngeren u shin kpe]

Ikyav i ior mba i er kwagh ve ken Bibilo man i anmgbianev asev mba ainge la tese u er

• u lu a ishimatseen sha tom u pasen kwagh shi tesen ior la nena?

• “asema a tsee [agumaior] u eren akaa a dedoo” nena?

• se fatyô u den aeren a bo nena?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 13]

Ú yaren tom a Bibilo ken tom wou u pasen kwagh hanma shighe kpa?

[Foto u sha peeji 15]

Aluer u hen u lamen zwa ugen shighe u ú lu ken makeranta yô, u fatyô u seer tom wou u pasen kwagh la