Er Orukwa Shin Wankwase Nana Yar Tom a Kwav u Nan sha Inja Yô
Er Orukwa Shin Wankwase Nana Yar Tom a Kwav u Nan sha Inja Yô
UFIIM man ityakerada i sha kwagh u dooshima u nomsoor vea kwase ka i shi pasen er ivaa i ne or msaanyol u mimi yô! Heela tseegh ga, sha ajiir kpishi or ka nana wa ikyondo, kpa nana lu a vôso kwase ga yô, i zer pinen nan kwagh u kwase, wankwase kpa, ka nana lu a er nom ga yô, i zer zan nan ivever iyol. Wankwase ugen, iti na ér Debby, yange ôr kwagh shighe u lu anyom 25 nahan la ér: “Ior ka ve shi ôron kwagh a mo inja er kwagh môm ugen ngu u wanyekwase nana er ga, saa nom u eren tseegh nahan. Kwaghôron ve la ngu a tese ér, saa or nana er ivaa keng ve nana gba kwagh ye.”
Or u nan fe mnenge u Yehova sha kwagh ne tsembelee yô, mayange nana hen nahan ga. Kwase u vôson man nom u eren lu kwagh u Mbaiserael eren hanma shighe yô, nahan kpa Bibilo ôr kwagh u nomso man kasev mba yange ve lu kwav, kpa kpe ve iyol yô. Nyian ne, Mbakristu mbagenev tsua u lun kwav ayol a ve, mbagenev di hemba ve a hemba ve lu kwav ye. Aluer ka nyi je i ne ve ve lu kwav kpa, mpin u injaa gema due sha kwagh ne, u a lu sha ci ve cii yô: Orkristu nana yar tom a mlu u nan u kwav la sha inja nena?
Yesu iyolna yange er kwase ga, man lu sha ityôkyaa i dedoo je, gadia lu a tom ave kpishi. Yange kaa a mbahenen nav ér mbadondon un mbagenev kpa vea “lumun” u lun kwav. (Mat. 19:10-12) Kwagh u Yesu ôr ne tese ér gba u se lumun u lun kwav a ishima yase cii, ka nahan man se fatyô u yaren tom a mlu wase u kwav la sha inja ye.
Kwaghwan u Yesu ne ngu sha ci u or u nan tsough a ishima i nan u lun kwav sha er nana hemba veren ishima sha ityom i civir Aôndo la tseegh shinii? (1 Kor. 7:34, 35) Ka nahan keng ga. Hen ase sha kwagh u Orkristu shin Kwasekristu u nan soo u eren ivaa, kpa nan lu a zua a kwase shin nom u sha ishima i nan u nana vôso ga yô. Kwase ugen u a hembe anyom 30 yô, iti na ér Ana, a kaa ér: “Semberee ne, orgen u se eren tom ijiir i môm u a lu Orshiada ga yô, kende gaegh kaa a mo ér un soo u vôson mo. Sha mimi yô, yange ôr nahan doom, kpa fese je maa m kighir msaanyol la sha ci u m soo u vôson or u nana wasem u seer kporom ikyua a Yehova tseegh.”
Isharen i anmgbianev asev mba kasev kpishi er Ana nahan ve lu a mi i eren nom “ken Ter” tseegh la wase ve u vendan ior mba ken tar. * (1 Kor. 7:39; 2 Kor. 6:14) Kwaghwan u Aôndo ne na yô, ve lumun ér vea gba lun kwav hegen tsô. Nahan vea lu kwav sha inja nena?
Ver Ishima sha Mbamtsera mba Mlu Wou
Ka ieren yase ia na ve mlu wase una kuma se ye. Anmgbian u kwase ugen u lun kwav, u a hembe anyom 40 yô, iti na ér Carmen, a kaa ér: “Akaa a m lu a mi la kumam, m tômon akaa a mbagenev ga.” Sha kpôô yô, alaghga ashighe agen a huan se shin se ule kpishi. Kpa aluer se fa ser anmgbianev asev mbagenev kpishi sha won cii mba ken imba mlu ne yô, ishima ia hemba taver se u zan hemen vangertiôr. Yehova wase mbagenev kpishi ve zua a mbamtsera ken kwav ve shi ve 1 Pet. 5:9, 10.
hemba mbamzeyol mbagenev kpaa.—Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi kav mdoom ma ma lu ken kwav yô. Ester, anmgbian u kwase u lun kwav, u a kom anyom 35 nahan yô, kaa wener: “Aluer or ngu nengen a mdoom ma nyityô mlu u nan lu ker cii yô, m nenge mer ka nahan ve a saan nan iyol ye.” Carmen u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “M na jighjigh mer mea er nom shin mea er ga kpa, aluer m hemba veren ishima sha akaa a Tartor yô, Yehova una nyumem ma kwagh u dedoo ga.” (Ps. 84:11) Shi a kaa ér: “Uma wam ngu er yange m hen mer una lu la jighilii ga, nahan cii kpa, saan mo iyol shi me za hemen u lun sar sar kpaa.”
Mbaukwaav man Ônkasev Mba I Er Kwagh Ve ken Bibilo La
Wan u Yefeta u kwase yange wa ishima u lun kwav ga. Nahan kpa, iceghzwa i ter na er la na yô, hingir u una za er tom ken tabernakel hii shighe u lu iyev la je zan zan. Se fa keng ser tom u yange gba u una hii u eren aburabur ne gema mbaawashima nav cii kua isharen na i sha gbaaôndo la kpaa. Yange va kaven ér una vôso nom una lu a tsombor na ga yô, vaa kuma iwer ihiar. Nahan cii kpa, lumun mlu na u he ne shi er tom ne a ishima i môm sha ayange a uma na cii. Ônkasev mba Iserael mbagenev duen anyom anyom za waan icam i wuese un sha ci u ieren na i tangen iyol ga la.—Mbaj. 11:36-40.
Alaghga uicôngonmbaiorov mbagenev, mba yange i cagh ve ake sha ayange a Yesaia la, ule kpishi sha ci u mlu ve la. Bibilo pase kwagh u yange na ve i cagh ve ake ga. Nahan yô, lu u vea lu ken mkohol u Mbaiserael ga, shi lu kwagh u vea vôso kasev vea mar ônov kpaa ga. (Dut. 23:1) Kpa, Yehova yange kav er i lu ve ken ishima yô, shi wuese ve gadia ve lu dondon ikyuryan na a ishima ve i môm. A kaa a ve ér vea lu a “ikyav i umbur,” shi una na ve “icôronti” ken iyou na “u una bee mayange ga” yô. Inja na yô, uicôngonmbaiorov mba jighjigh, mba i cagh ve ake mban lu a ishimaverenkeghen i lun uma gbem sha won sha ikyev i hemen u Yesu, u a lu Mesiya la, man ishimaverenkeghen ve ne ia bunde ga. Mayange je Yehova una hungur ve ga.—Yes. 56:3-5.
Yeremia yô, kwagh na lu kposo. Aôndo yange ne un tom u profeti cii yô, á kaa a na ér a̱ lu kwav sha ci u shighe la lu shighe u ican kpishi man sha ci u zegetom u i na un la. Yehova kaa a na ér: “De eren kwase ga, man shi de luun a ônov mba nomso shin mba kasev hen ijiir ne ga.” (Yer. 16:1-4) Bibilo ôr se er Yeremia yange nenge kwaghwan u Yehova ne ga, nahan kpa, i gema i pase se ér yange lu or u mkaanem ma Yehova doo un ishima yô. (Yer. 15:16) A shi nan kpa, anyom nga kar yô, Yeremia hingir u nengen a mtsera u tindi u Yehova wa un ér a̱ lu kwav la sha shighe u i kase Yerusalem sha utya iwer 18, nahan ior ya ican kpishi la.—Ukwe. 4:4, 10.
Akaa a Aa Na Uma Wou Una Hemba Doon Yô
Shin er ior mba Bibilo i ter kwagh ve sha heen ne yange ve lu kwav nahan kpa, Yehova na ve iwasen kpishi, nahan ve uve ityou ken tom na. Nyian kpa, aluer se mba eren tom u injaa yô, ua na uma wase una hemba doon cii. Bibilo tsengaôron ér kasev mba yôôn loho u dedoo vea hingir ikyum i vesen je. (Ps. 68:11) Anmgbianev asev mbakasev mba lun kwav udubu imôngo mba ken ikyum i vesen ne. Anmgbianev mba kasev mban ve zua a kwagh u injaa ken tom ve u pasen kwagh la, gadia ve kpishi ve hingir u lun a ônov mbanomso man mbakasev ken jijingi kpishi.—Mar. 10:29, 30; 1 Tes. 2:7, 8.
Anmgbian u kwase, Loli, u a er pania i hembe anyom 14 yô, pase wener: “Pania u eren tesem gbenda u zuan a mkom u mimi ken uma. Er m lu
kwav yô, m nôngon hanma shighe mer me lu a kwagh u eren ave, man ieren ne wasem u hemban mtswenem. Hanma iyange ka mea due kwaghpasen mea hide yô, i saan mo iyol kpishi, gadia tom wam ne ngu wasen ior mbagenev. Ka mea hen sha kwagh ne nahan i saan mo je i zua ga.”Anmgbianev mba kasev kpishi hen zwa ugen, nahan mba seer eren tom ve u kwaghpasen la sha u lamen a ior ken ijô ve. Ana, u se vande teren kwagh na la, kaa ér: “Ior mba ken ityar i ken won kpishi mba ken gar wam.” Ka i doo un u pasen ior mba lamen zwa French kwagh kpen kpen. A kaa ér: “Zwa French u m hen la wasem u pasen ior kpishi mba lamen zwa shon kwagh, shi ka gbenda u injaa u he u m zough a mi u tesen ior kwagh, u ú ne kwaghpasen wam a hembe doon je ne.”
Er ashighe kpishi mbaukwaav shin ônkasev ve lun a icombor i nengen sha i ga yô, mbaukwaav shin ônkasev mbagenev zua a ian i za eren tom henpe kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh yô. Lidiana, anmgbian u kwase u kuman anyom 35 nahan, u a er tom ken ityar igen ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh yô, kaa ér: “M na jighjigh tsung mer, or ka nana eren Yehova tom kpoghuloo yô, i hemba taver nan ga u lun a mbaaboki mba sôngo sôngo shi nan doo mbagenev ishima kpaa. M ngu a mbaaboki mba sôngo sôngo mba ken ityar igen man mba ve lu a mbamlu kposo kposo yô. Mbaaboki av mban na uma wam hemba ngun a inja cii.”
Bibilo ôr kwagh u Filibu, orivangeli, u lu a ônov mba kasev unyiin, mba ve ôron kwaghôron u profeti yô. Ônov nav mban er noov ga. (Aer. 21:8, 9) A shi nan kpa, ve lu a ishimatseen er ter ve nahan. Alaghga tsô yange ve yar tom a iyua i̱ í na ve i̱ ôron kwaghôron u profeti la sha u wasen anmgbianev vev mba ken Kristu mba ken gar u Sesaria la. (1 Kor. 14:1, 3) Nyian ne kpa, anmgbianev mba kasev kpishi mba lun kwav mba taver mbagenev asema sha u zan mbamkombo mba Mbakristu hanma shighe shi wan zwa sha akaa a i ôron ker la kpaa.
Lidia, kwase u ken Filipi, u lu ken nongo u Kristu u sha ayange a tsuaa la di, Bibilo wuese un sha erdoo na. (Aer. 16:14, 15, 40) A shi nan kpa, Lidia lu kwasecôghol shin er nom ga. Yange lu kwase u nan nagh kpishi, nahan kwagh ne na yô, mbakuran mba ningir sha, er Paulu man Shila kua Luka nahan banen hen ya na ga. Nyian kpa, ka sea eren erdoo a mbagenev yô, ior ve soo u lun ikyua a vese.
Er Ú Er Ve Mbagenev Vea Tese U Dooshima La
Dugh ityom i injaa i se eren la kera yô, se cii se mba soon ser ior ve lun ikyua a vese shi ve tesen se dooshima kpaa. Mbaukwaav shin ônkasev vea er nan ve ior vea eren a ve nahana? Hiihii yô, Yehova tesen se dooshima shi taver se asema shi keghen ato a vese hanma shighe cii. Tor Davidi yange hen ér un ‘hingir sha tseeneke na, man ican kpaa ngi eren’ un, nahan kpa yange fa ér una fatyô u zuan iwasen hen Yehova hanma shighe cii. (Ps. 25:16; 55:22) Yange nger ér: “Terem man ngôm undum, kpa TER Una tôôm.” (Ps. 27:10) Aôndo lôhô mbacivir un cii ér ve kporom ikyua a na, ve hingir azende a na a sôngo sôngo.—Ps. 25:14; Yak. 2:23; 4:8.
Shi kwagh ugen yô, se fatyô u zuan a uter man ungô man anmgbianev mba nomso man mba kasev ken ior mba Yehova sha tar cii, mba dooshima ve una na uma wase una hemba doon cii yô. (Mat. 19:29; 1 Pet. 2:17) Mbakristu mba lun kwav kpishi mba zough a mkom sha u dondon ikyav i Dorka u yange “lu a aeren a dedoo kpishi, man iyua i nan kpaa” la. (Aer. 9:36, 39) Loli kaa wener: “Hanma ijiir i ka mea za cii, ka m nôngo mer me zua a mbaaboki mba mimi ken tiônnongo, mba vea soo kwagh wam shi vea wasem shighe u ishima i doom ker ga yô. M tesen mbagenev dooshima shi m we ve ikyo kpaa sha er boki wam a ve una seer taver yô. M er tom vea atôônanongo anigheni hegen, man hanma tiônnongo u ka mea za yô, m nôngo u zuan a mbaaboki mba mimi her. Ashighe kpishi mbaaboki av mban ka i lu anmgbianev mba kasev mba beenyol man mba kiriki, ka fe lun mba sha kov wam keng ga.” Hanma tiônnongo yô, ngu a ior mba ve soon u lun imôngo a mbagenev shi i saren ve u mbagenev ve soo kwagh ve yô. Aluer kwagh ngu gban se a ambaaior la yô, se fatyô u wasen ve kpishi shi kwagh ne una wase u kuren isharen yase i lun a ior mba ve soo kwagh wase shi se kpa se soo kwagh ve yô.—Luka 6:38.
Aôndo Una Hungur Tom Wou Ga
Bibilo tese ér gba u Mbakristu cii vea de akaa agen aa kar ve, gadia se mba ken ashighe a bo. (1 Kor. 7:29-31) Mba ve lu kwav sha ci u ve kange ishima ér vea kura tindi u Aôndo a we ér se er kwase shin nom ken Ter tseegh la, ve kuma icivir yase shi doo u se wa ve ikyo kpaa. (Mat. 19:12) Nahan kpa, kwagh u kuman iwuese u ve er ne, una yange ve u zuan a msaanyol u mimi ken uma ve ga.
Anmgbian u kwase Lidiana kaa ér: “M zua a mkom ken uma wam, mkom u a har sha ikyaryan yam vea Yehova man tom u m lu eren un la yô. M fa noov man kasev mba i saan ve iyol man mbagenev mba i saan ve iyol ga yô. Kwagh ne wasem u fan dedoo mer, msaanyol wam ken uma har sha nom u eren shin eren ga ze.” Er Yesu yange pase nahan, ka sea naan nagh shi sea eren tom sha ci u mbagenev yô, se zua a msaanyol, man kwagh ne ka kwagh u Mbakristu cica cii vea fatyô u eren yô.—Yoh. 13:14-17; Aer. 20:35.
Sha mimi yô, kwagh u vesen u a hembe nan se iember yô, ka mfe u se fe ser nyityôkwagh i se er sha u eren ishima i Yehova cii una ver se doo doo la. Bibilo taver se ishima ér: “Aôndo ban a perapera ga. Tom wen ua hungur Un ga, shin dooshima u ne tese sha ci u iti Na kpaa ga.”—Heb. 6:10.
[Ngeren u shin kpe]
^ Shin er se er kwagh u anmgbianev mba kasev heen nahan kpa, kwaghwan ne ngu sha ci u anmgbianev mba nomso kpaa.
[Foto u sha peeji 25]
“Akaa a m lu a mi la kumam, m tômon akaa a mbagenev ga.”—Carmen
[Foto u sha peeji 26]
Tom u za eren ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la doo Loli man Lidiana ishima kpen kpen
[Foto u sha peeji 27]
Aôndo lôhô mbacivir un cii ér ve kporom ikyua a na