Dondo Ikyav I Yesu Sha U Pasen Kwagh Vangertiôr
Dondo Ikyav I Yesu Sha U Pasen Kwagh Vangertiôr
“Se lu vangertiôr . . . se ôr ne Loho u Dedoo.”—1 TES. 2:2.
1. Loho u dedoo u Tartor la ka kwagh u injaa sha ci u nyi?
OR KA nana ungwa loho u dedoo nahan i saan nan iyol kpen kpen! Man loho u hemban doon cii yô, ka loho u dedoo u Tartor u Aôndo. Loho u dedoo ne ka ibumun i tesen se ér ican man angev man mnyoon man ijungwen man ku ua kera lu ga. Ka u tese se gbenda u zan ken uma u tsôron kua awashima u Aôndo man er se ya ikyar vea na yô. Alaghga u hen wer hanma or cii a saan nan iyol u ungwan loho u yange Yesu pase uumace ne. Kpa kwagh ka a er i vihi yô, ka hanma or nan lumun loho ne ga.
2. Pase inja i kwagh u Yesu kaa ér: “M va sha u nan mpav” la.
2 Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “De henen nen ner, M va sha u van a bem sha won ga; M va sha u van a bem ga, kpa ka ishôm. Gadia M va sha u nan mpav her atô u or a ter u nan, man wankwase kpaa a ngô u nan, wankem di a ngôkem u nan. Man mba ken ya u or vea gema vea lu mbaihyomov mba nan je.” (Mat. 10:34-36) U ior ma ve ngohol loho u dedoo ne saan saan yô, ior kpishi mba gem mba vende u. Mbagenev ka ve kôr mbapasen loho u dedoo ne ihyom, ka vea lu anmgbianev vev je kpaa.
3. Kanyi ia wase se ve se fatyô u eren tom u pasen kwagha?
3 Se mba pasen akaa a mimi a Yesu pasen la, man ior ka vea ungwan mimi ne yô, ve er a vese nyian vough er yange ior eren a Yesu nahan. Man se ver ishima ser kwagh a lu nahan. Yesu kaa a mbahenen nav ér: “Wanakiriki hembe ter na icivir ga; lu vea tôvom a ican yô, ne kpaa vea tôv ne a ican je.” (Yoh. 15:20) Ken ityar kpishi, se mba tagher a tôvacan jighilii ga, nahan kpa se mba gem se mba tagher a ior mba kwagh wase a doo ve ga, kua mba ve soo u ungwan loho wase kpaa ga yô. Sha nahan yô, gba u se lu a jighjigh u nan shi se taver ishima ve se za hemen u pasen loho u dedoo ne vangertiôr ye.—Ôr 2 Peteru 1:5-8.
4. Er nan yange gba u Paulu una pase kwagh ‘vangertiôrô’?
4 Alaghga ashighe agen ka i taver we u duen kwaghpasen, shin ka i cier we iyol u eren tom ne sha ma gbenda ugen u pasen kwagh. Aluer ka nahan yô, fa wer mbagenev mba ve pasen kwagh sha gbashima ve je kpa, ka i lu ve nahan. Er apostoli Paulu fa mimi vindi vindi shi pasen kwagh vangertiôr man a mciem shio nahan kpa, ashighe agen yange i gba u una nôngo kwagh kpoghuloo ve una pase loho u dedoo ye. Yange nger Mbakristu mba ken Tesalonika ér: “Shin er se vande yan ican, i gba eren a vese ken Filipi dang er ne fe nahan, kpa se lu vangertiôr ken Aôndo wase, se ôr ne Loho u Dedoo u Aôndo, lu sha ahendan kpishi je.” (1 Tes. 2:2) Mbautahav mba ken Filipi yange ve gbidye Paulu man ikyar na Shila sha mbaakpa shi ve kôr ve ve wa ken gaadi shi ve mande ve agbe kpaa. (Aer. 16:16-24) Nahan cii kpa, Paulu man Shila ‘lu a vangertiôr,’ nahan ve zan hemen u pasen loho u dedoo. Se kpa se er kwagh ne nena? Cii man se na mlumun sha mpin ne yô, se vande tôvon sha kwagh u yange na mbacivir Aôndo mba sha ayange a tsuaa la vangertiôr u ôron mimi u Yehova yô, shi se hen er se kpa se dondo ikyav ve la yô.
Yange Gba u Vea Lu a Vangertiôr sha er Vea Hemba Ihyom Yô
5. Er nan ve i gbe u mbacivir Aôndo sha mimi vea luun a vangertiôr sha hanma shighe ciilii?
5 Yesu Kristu ver se ikyav i ishimataver man vangertiôr u hemban cii. Nahan cii kpa, hii shighe u uumace hii u lun sha tar la je, lu u mbacivir Aôndo cii vea luun a vangertiôr sha hanma shighe cii. Gba u a lu nahan sha ci u nyi? Yange orumace hembe Aôndo ato ken Eden yô, Yehova kaa ér una ver ihyom hen atô u mbacivir Aôndo man mbacivir Satan. (Gen. 3:15) Ica i gba ga tsô maa ihyom ne hingir u duen ken igbar shighe u anngô u or u perapera, Abel, wua un la. Ayange nga kar yô, ihyom ne va kôr Enoki, or u perapera u saa ku cii man Mngerem ma Deemee mase van la. Enoki ôr kwaghôron u profeti kaa ér Aôndo una va a uicighan Nav udubu udubu sha er una ôr mba ve fa un ga la ijir yô. (Yuda 14, 15) Ior kpishi yange ve soo u ungwan loho ne ga. Nahan ve kôr Enoki ihyom kpishi, man Yehova yange una yem a na fefa ga yô, ma ve wua un kpee je. Sha kpôô yô, Enoki lu a vangertiôr!—Gen. 5:21-24.
6. Shighe u Mose lu lamen a Farao la, gba u una lu a vangertiôr sha ci u nyi?
6 Shi doo u se hen sha vangertiôr u Mose lu a mi shighe u lu lamen a Farao la. Farao lu di or u tilen sha ityough ki mbaaôndo tseegh tsô ga, kpa lu tor u i nengen un ér ka aôndo jim jim shi ka wan u Ra, aôndo u iyange yô. Alaghga tsô Farao ne yange er eev nav ver, civir mbu, di er Ufarao mbagen kpa eren nahan. Kwaghôron u Farao yange a hingir tindi; lu tindi je lu tahav nav ye. Yange lu a tahav kpishi shi taver ityough ngeegh shi wa igbongor kighir sha mi, nahan ungwan kwaghôron u orgen ga cii. Lu sha ishigh nagh je Mose, orkuranilev u lun a ishima i legh legh, yange zer zan, shin er or lôhô un ga nahan kpaa ye. Kanyi Mose tsengaôron ér ia eree? Yange tsengaôron atsan a aa er ior i Farao yô. Man kanyi yange soo ér Farao a eree? Mose soo ér Farao a na ior umiliôn umiliôn mba kôr ve ikpan la ian ve due ken tar na kera! Yange gba u Mose una lu a vangertiôrôô? Een, yange gba u una lu a mi kpee je!—Num. 12:3; Heb. 11:27.
7, 8. (a) Ka ameen a nyi yange tser mbajighjigh mba sha ashighe a tsuaa laa? (b) Kanyi yange i wase mbacivir Aôndo mba sha ashighe a tsuaa mbara u suen mcivir u mimi?
7 Zum u Mbaiserael due ken tar u kpan uderimbaanyomov kar imôngo la je kpa, uprofeti man mbajighjigh mba civir Aôndo mbagenev za hemen u tesen vangertiôr sha mcivir u mimi. Tar u Satan yange u soo kwagh ve ga cii. Paulu nger ér: “I ta ve awen, i mee ve, i tôndo ve atôôn ahar sha jerto, i wua ve sha sanker, ve zenden ve cir akôv a iyôngo man a ivo iyol, ibanave kohol ve, ican kpaa i tser ve, i er a ve dang dang je.” (Heb. 11:37) Lu nyi i wase mbajighjigh mba ve civir Aôndo mbara u tilen dông-nô? Apostoli Paulu vande pasen kwagh u yange na Abel man Aberaham man Sara kua mbagenev tahav mbu wan ishima la ken ivur igen ken ijime. A kaa ér: “Ve lu a ngohol uityendezwa ga, kpa [sha jighjigh u nan yô] ve nenge a ve ken ica, ve ember ve.” (Heb. 11:13) Sha kpôô yô, uprofeti er Eliya man Yeremia kua mbajighjigh mbagenev mba ve lu uma cii man shighe u Yesu, mba ve sue mcivir u mimi vangertiôr la cii, ka jighjigh u ve na uityendezwa mba Yehova la yange wase ve u wan ishima a ahendan nahan ye.—Titu 1:2.
8 Mbajighjigh mba ve lu sha ayange a tsuaa la cii yange ve ver ashe sha mlu u ken hemen u doon tsung. Shighe u a va nder ve la, a wase ve tegh tegh vea hingir vough, nahan ityom i pristi i Kristu Yesu á eren la, kua i upristi mba kiriki mba ve kom iorov 144,000 ve eren la, ia “pase [ve] sha ikyev i mlu u hôôn la á tuhwa.” (Rom. 8:21) Heela tseegh ga, Yeremia man mbacivir Aôndo mba sha ashighe a tsuaa mbagenev yange ve lu a vangertiôr sha ci u ityendezwa i Yehova er a ve la. Se fa kwagh ne sha ityendezwa i Yehova er a Yeremia la, wener: “Vea ta num sha a we, kpa vea hemba u ga; gadia M ngu a we sha u yiman we, kape TER A kaa ne.” (Yer. 1:19) Nyian kpa, ka sea hen sha uityendezwa mba Aôndo a er sha kwagh u mlu wase u ken hemen shi sea hen sha kwagh u a kaa ér una kura se sha ikyev i akaa a aa fatyô u vihin ikyaryan yase vea na la yô, ishima i taver se kpishi.—Anz. 2:7; ôr 2 Mbakorinte 4:17, 18.
Dooshima Yange Mgbegha Yesu u Pasen Kwagh Vangertiôr
9, 10. Ka sha igbenda i nyi nahan Yesu yange tese ishimataver sha ishigh ki (a) mbahemenev mba kwaghaôndoo, (b) udugweree, (c) zegepristii, (d) Pilatuu?
9 Yesu u a ver se ikyav la yange tese vangertiôr sha igbenda wue wue. Ikyav i tesen yô, Yesu yange ver a ver akaa a Aôndo soo ér ior ve fa la aa una ôr ve ga, shin er mba ve kôr un ihyom la lu a tahav kpishi nahan kpaa. Yesu pon imanger i mbahemenev mbakwaghaôndo mba ve lu a tahav kpishi la kua atesen a ve a aiegh la cii vangertiôr. Shi na ve ibo gbar gbar. Sha shighe ugen la, a kaa a ve ér: “Kwagh á tser ne, ne mbangeren man Mbafarishi! Gadia ne mba vough er iwar i i kungu nahan, i i doo u nengen ken won, kpa kimi yô, i iv a akuhe a mbakpenev man shi hanma kwagh u hôngorough. Kape ne kpaa ior ve nengen perapera wen sha ashe la, kpa ken asema a en yô, ne iv a imanger man mvende u vendan atindi.”—Mat. 23:27, 28.
10 Zum u udugwer za ken sule u Gesemane u za kôron Yesu la, a pase iyol na hen a ve gbar gbar. (Yoh. 18:3-8) Ve kôr un ve yem a na hen Mkohol u Mbaajiriv, nahan zegepristi pine un mbampin. Shin er yange fa ér zegepristi ngu keren gbenda u wuan un nahan kpa, Yesu lumun vangertiôr ér un ngu Kristu man Wan u Aôndo kpaa. Shi kaa wener vea nenge a na “Una tema ken uwegh ku yanegh ku Ageegh . . . Una va a abeen a sha kwavaôndo imôngo.” (Mar. 14:53, 57-65) Ica i gbe ga yô, i kange Yesu i yem a na hen Pilatu u lu a tahav mbu pasen un la. Kpa Yesu bugh zwa na sha akaa a i lu wan un iyol kpishi la ga. (Mar. 15:1-5) Yange gba u una taver ishima tsung ve una er akaa ne ye.
11. Vangertiôr man dooshima zua nena?
11 Yesu yange kaa a Pilatu ér: “Ka sha ci u nahan i marem, shi ka sha ci u nahan kpaa M ve shin tar ne, sha er Me pase mimi ye.” (Yoh. 18:37) Yehova yange tindi Yesu ér a va pase loho u dedoo, Yesu di kpa saan un iyol u eren tom ne, gadia Ter na u sha la doo un ishima. (Luka 4:18, 19) Shi ior kpa doo Yesu ishima. Yange fa er ve lu yan ican yô. Kape se kpa mdoo u Aôndo man mbawanndor a vese ve doo se ishima la a ne ve se pasen kwagh vangertiôr je la.—Mat. 22:36-40.
Icighan Jijingi Na Se Tahav mbu Pasen Kwagh Vangertiôr
12. Kanyi yange i na mbahenen mba tsuaa mbara iembere?
12 Yange mba woo Yesu kera ayange nga kar yô, saan mbahenen iyol kpishi, gadia Yehova lu seer mba i lu yiman ve la sha iyenge i mbahenen. Sha iyange i môm tseegh, i er Mbayuda kua mba ve nyôr a nyôr nongo u Mbayuda mba ve mough sha ajiir wue wue ve va ken Yerusalem u va eren iniongo i Pentekosti la batisema je kuma iorov 3,000! A shi nan kpa hanma or ken Yerusalem yô, nan lu ôron kwagh u yange za hemen la! Bibilo kaa ér: “Mciem gba sha hanma or u uma, man shi i er akaa a kpilighyol man uivande kpishi sha ikyev i mbaapostoli.”—Aer. 2:41, 43.
13. Anmgbianev yange ve er msen ér vea lu a vangertiôr sha ci u nyi, man lu nyi i due kere?
13 Tsô ishima vihi mbahemenev mba kwaghaôndo kpishi, nahan ve kôr Peteru man Yohane ve wa ken gaadi ve tsa ker, shi ve ta ve icin ér ve de kera er kwagh ken iti i Yesu ga. Mba pasen ve mba toho yô, ve za ôr anmgbianev vev kwagh u i er a ve la, nahan ve cii ve er msen sha ahendan la ve kaa ér: “Tere, . . . na ikpan You ne ve̱ ôr kwagh vangertiôr.” Nahan lu nyi eree? “Ve cii i iv ve a Icighan Jijingi, ve gba ôron kwaghôron u Aôndo vangertiôr.”—Aer. 4:24-31.
14. Icighan jijingi wasen se u pasen kwagh nena?
14 Fa wer lu icighan jijingi u Yehova u ageegh la yange wase mbahenen u ôron mkaanem ma Aôndo vangertiôr ye. Vangertiôr u ka se lu a mi shighe u se lu pasen mbagenev kwagh u mimi, shin vea lu mba kwaghôron shon a doo ve ga je kpaa la, ka tahav asev ga, kpa ka mbu Yehova. Ka sea sôn Yehova ser a na se icighan jijingi na yô, a na se. Sha iwasen i Yehova yô, se kpa se fatyô u wan ishima a tôvacan.—Ôr Pasalmi 138:3.
Nyian kpa Mbakristu Mba Pasen Kwagh Vangertiôr
15. Mimi ngu paven ior nyian nena?
15 Nyian kpa, mimi ngu paven ior di er sha ayange a tsuaa la nahan. Mbagenev ka ve ngohol loho ne saan saan, kpa mbagenev yô, ka ve kav kwagh u se pasen la ga shin gbenda u se civir Aôndo la doo a doo ve ga kuaa je. Shi mbagenev ka ve puu se shi ve naha se tar kpishi, gayô ve kôr se ihyom di vough er Yesu vande ôron nahan. (Mat. 10:22) Ashighe agen mbaabaver ka ve wa se mbaaie iyol shi ve lam geseghee sha a vese kpaa. (Ps. 109:1-3) Nahan cii kpa, ior mba Yehova sha tar cii mba pasen loho u dedoo ne vangertiôr.
16. Ka vande-eren u nyi a tese ér vangertiôr wase la una fatyô u geman mnenge u mba se pasen ve kwagh laa?
16 Vangertiôr wase la una fatyô u wasen ior vea gema gbenda u ve nengen loho u Tartor la. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Kyrgyzstan kaa ér: “Shighe ugen la m due kwaghpasen, nahan orya ugen kaa a mo ér: ‘M na jighjigh mer Aôndo ngu, kpa ka Aôndo u Mbakristu la ga. Aluer shi u kimbir van heen yô, me num aniwa wam una ta num sha a we!’ Yange m nenge ta iwa i vesen shiligh zer ken ijime na. Kpa shighe u se lu karen ior Abaver a Tartor Namba 37, a a lu a itinekwagh ér: ‘Mkur u Kwaghaôndo u Aiegh Mgbôghom Ve!’ la, m hide m za hen ya la mer alaghga me zua a orgen u hen tsombor u or la u nana kegh ato yô. Nahan kpa lu or shon shi bugh hunda ye. M er msen hen Yehova fese maa m kaa mer: ‘Orvesen m sugh u, m umbur iliam yam vea we ayange atar ken ijime, shi kwagh u aniwa wou la kpa hungur mo ga. Kpa m soo u nan we trak ne, sha ci u mo kpa m na jighjigh a Aôndo u mimi môm er we nahan. Ica a gba ga tsô Aôndo una tsaha ukwaghaôndo mba ve ne un icivir ga la. Aluer u ôr trak ne yô, u seer fan er una er kwagh la yô.’ Kwagh u kpiligh mo iyol yô, or la ngohol Abaver a Tartor la. Maa m kar m yem hen ya ugen. Miniti mba karen kpuaa yô, or la gba yevese van mo ijime, lu a Abaver a Tartor la ken uwe. A kaa ér, ‘M ôr trak ne m bee. Kanyi me er ve iyugh i Aôndo ia va sha a mo ga?’ ” Yange i hii Bibilo i henen vea or shon, shi hii u zan mbamkombo mba Mbakristu kpaa.
17. Vangertiôr u anmgbian u kwase ugen taver kwase u henen Bibilo ugen u yange cian kwagh ishima nena?
17 Vangertiôr wase la shi una fatyô u taver mbagenev asema u lun a vangertiôr. Anmgbian u kwase ugen ken tar u Russia yange na kwase ugen u ve nyôr mato môm yô magazin. Orgen maa mough gagher tsue magazin la hen anmgbian u kwase ne njue gema ta hen inya. Shi gba tuhwan anmgbian u kwase ne genger genger shi pine un ape ya na a lu yô shi ta un icin ér a de pasen kwagh hen gar la ga. Anmgbian u kwase ne er msen ér Yehova a wase un shi umbur mkaanem ma Yesu lu kaa ér: “De cie nen mba ve woo iyol tseegh” la ga la. (Mat. 10:28) Nahan a kighir a mough sha a kaa a or la ér, “Me tese u ya wam ga shi me de u pasen kwagh hen gar ne kpaa ga.” Er nahan yô maa hungwa mato. Anmgbian u kwase ne yange fa er kwase u un henen Bibilo a na kpa lu shin mato la ga. Kwase la yange zaan mbamkombo mba Mbakristu ga sha ci u mcie u cian ior la. Kpa er kwase la nenge vangertiôr u anmgbian u kwase ne yô, maa kange ishima ér un kpa una hii u zan mbamkombo.
18. Kanyi ia wase u ve u pase kwagh vangertiôr er Yesu nahana?
18 Gba u se lu a vangertiôr ve se fatyô u pasen kwagh ken tar u u lu paleghaa a Aôndo ne er Yesu nahan ye. Kanyi ia wase u ve u er nahana? Ver ishima sha mlu wou u ken hemen la. Shi Aôndo man mbawanndor a we ve za hemen u doon we ishima. Sôn Yehova a na u ishimataver. Umbur hanma shighe cii wer u ngu tswen ga, Yesu ngu a we. (Mat. 28:20) Icighan jijingi una taver we. Man Yehova una ver u doo doo shi una sue u kpaa. Nahan yô, se lu nen a vangertiôr, nahan se kaa nen ser: “Ter ka Orwasen mo, me kera cia ga, ka nyi je or á ereme?”—Heb. 13:6.
Ú Kaa We Nyi?
• Gba u mbacivir Aôndo vea lu a vangertiôr sha ci u nyi?
• Se hen kwagh u vangertiôr hen . . .
mbajighjigh mba ve lu uma cii man shighe u Kristu la nena?
Yesu Kristu nena?
Mbakristu mba ken derianyom u hii la nena?
Mbakristu mba ainge nena?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 21]
Yesu yange pon mbahemen kwaghaôndo vangertiôr
[Foto u sha peeji 23]
Yehova ne se ishimataver i pasen kwagh