Er Mbamkohol Mbavesen Utar Sôr Uma Wam yô

Kwaghôron u George Warienchuck

ILU nahan u ungwa kwagh u doon we sha ma mkohol wase u vesen u yange mgbegha u u gema mlu wou vee? Imba kwagh la yange i erem. M umbur er mbamkohol mba vesen utar yange ve wase u sôron uma wam yô. U hiihii la wasem m de ashe a cian; u sha uhar la wasem m hemba lun a ieren i kwagh kuman mo; u sha utar la wasem m seer wan nagh. Nahan kpa, cii man m za hemen a kwagh u mbamgem mban yô, de m hii ôron akaa a yange er cii man i zua mbamkohol mba vesen mban la. Akaa ne cii er shighe u m lu iyev la.

I marem ken inyom i 1928; i mar se utar, mo m lu u masetyô. Anmgbianev av mba kasev lu Margie man Olga. I yesem hen angeri u South Bound Brook, ken kpentar u New Jersey, ken tar u Amerika. Ior lu hen angeri ne kuma er 2,000 nahan. Ngôm lu kwase u wan nagh, shin er se lu atsanaior nahan kpaa. Hanma kwa u yange una zua a inyaregh cii, a yôô iwer yôugh yôugh se ya vea mbawanndor a vese. Shighe u m lu anyom ataankaranyiin la, Kwaseshiada u lamen zwa u Hungary, zwa u Ngôm kpa lamen la va un inya, va pase un kwagh, nahan Ngôm hingir u ungwan loho u Bibilo. Shighe kar yô, anmgbian u kwase u hemban anyom 20 ugen, iti na ér Bertha, za hemen u henen Bibilo a Ngôm shi wase un hingir u civir Yehova.

Mlu wam lu kposo a Ngôm, sha ci u m cian ashe. U gban kera yô, Ngôm eren a mo er m gba kwagh ga nahan. Sha shighe ugen la gandem, tsô m pine un a mliam ikyer mer, “Er nan ka u shi puun mo nahana?” A kaa a mo ér m doo un ishima, kpa un soo er m de henen mer m hemba mbagenev ga. Awashima u Ngôm la lu u injaa ase je, kpa er wuese mo ga yum yô, kwagh ne na m hingir u nengen iyol yam mer m gba kwagh ga.

Iyange igen yô, kwase ugen u wa ndor a vese shi lamen a mo sar sar yô, kaa a mo ér m za makeranta u côôci ve tesen sha iyange i Lahadi la vea mbayev nav imôngo. Kpa m fa mer aluer m za yô, a doo Yehova a mo ga, nahan kpa m soo u eren kwagh u vihin kwase ne ga. Nahan, m za côôci ne iwer imôngo, shin er kunya kôrom a iyol yam nahan kpaa. Shi ken makeranta kpa, ashe a cian na m lu fantyô u dondon imoshima yam ga. Buter-makeranta gema lu ibaveror u kighir ior yô, nahan a kaa a atica ér a̱ nenge ér hanma wanyemakeranta yô nan civir tuta. Nahan mo kpa m civir u. Kwagh ne za hemen je kuma er inyom i môm nahan, maa m de u cian ashe.

M Hen u Lun a Ishimataver

Ken inyom i 1939 la, i ver annongo u henen takerada hen ya wase. Gumor u eren tom pania ugen, iti na ér Ben Miezkalski, hemen annongo ne. Se yilan un ser Big Ben, man lu sha inja je. Sha ci u lu a ityaven kua indi er hunda u iyou yase nahan. Shin er indi na la na un cier iyol nahan kpa, gema lu or u bemshima, shi mlu na u sar sar la na m ngôôr hoghol iyol a na ga. Nahan shighe u Ben kaa a mo ér m dondo un se za kwaghpasen yô, m lumun saan saan. Yange se hingir boki. Shighe u ishima ia vihim ker kpa, a lam a mo vough er anngô u vesen u lun a ikyo i wan ka nan lam a anngô u nan u kiriki kundu kundu shighe kwagh a ze  nan iyol nahan. Kwagh ne lum zegekwagh, shi na yô kwagh na doom ishima kpishi.

Ken inyom i 1941 la, Ben kaa a tsombor wase ér una tôô se shin mato na se za mkohol u vesen ken gar u St. Louis, ken kpentar u Missouri. Yange saan mo iyol je zua ga! Er i marem je, m lu a undu ya wam m za zende u hemban ukilomita 80 ga, kpa hen shighe ne gba u me za zende u hemban ukilomita 1,500 je kpaa! Nahan kpa, mbamzeyol gema lu ken gar u St. Louis. Mbahemenev mbaaduav yange ve ta mba zan adua cii icin ér ve de kera lumun Mbashiada mba Yehova ve tsaan hen uya vev ga. Nahan ior kpishi kera lumun u nan Mbashiada mba Yehova ijiir i tsan ga. Tsombor u yange gba u se tsa hen ya ve la kpa i ta u icin. Nahan cii kpa, tsombor ne lumun ér se tsa hen ya ve. Mbayaav asev mban kaa ér vea kure ityendezwa i ve er ér vea na se ijiir i tsan la. Yange doom kpishi a ishimataver ve la.

Anmgbianev av mbakasev er batisema sha mkohol la. Sha iyange shon môm, anmgbian Rutherford u eren tom shin Betel u ken Brooklyn la, na kwaghôron u sagher iyol, a kaa ér mbayev mba ve soo u eren ishima i Aôndo cii ve mough ve tile sha. Tsô mbayev mba kuman er 15,000 nahan mough tile sha. Mo kpa m mough m tile sha. Rutherford maa kaa ér se mba se soo u seer eren tom u pasen kwagh cii se kaa ser “Een.” Mo man mbayev mbagenev mbara cii se ger ding ser “Een!” Se mba been yô, i kure se ave hura jong. Kwagh ne taver mo ishima kpishi.

Mkohol been yô, se za hen ya u anmgbian ugen ken kpentar u West Virginia. Anmgbian ne pase se ér, shighe ugen la un lu pasen kwagh, nahan ikpelaior i vihin tu gbidye un coholoo, tôô kootar haa un iyol shi cir un ingyur iyol sha u heen un. Yange m kegh ato a na zulee. Anmgbian ne kaa ér: “Kpa me de kwaghpasen ga.” Se mba yemen yô, lum vough er yange lu Davidi u tsuaa la nahan. Nahan m wa iyol u za tagher vanger a buter-makeranta wam vangertiôr, vough er Davidi kpa tagher a Goliati nahan.

M hidi ken makeranta yô, m za hen buter-makeranta. A kenger mo nyang. M er msen shin shima mer Yehova a wasem. Maa m kaa a na fese mer: “M za mkohol u vesen u Mbashiada mba Yehova. Nahan me kera civir tuta mayange ga!” A huan ving shighe gôgônan. Buter-makeranta ne kighir mough teghelee, kporom ikyua a mo. Yange nyian ashe ikyôr a mo. A nande a mo a kaa ér: “U civir tuta, gayô se zenda u ken makeranta kera!” Kwa ne yô m kera nyôr ityough ga, shi m zua a msaanyol ken ishima u m lu a vande zuan a mi ga yô.

Yange torough mo iyol u ôron Ben kwagh u za hemen sha makeranta la. M zough a na ken Iyou i Tartor yô, m kaa a na sha imo i taver mer: “I zendam ken makeranta, sha ci u m venda u civir tuta!” Nahan Ben kamber mo uwegh iyol, a se teghelee, tsô a kaa a mo ér: “Sha kpôô yô, u doo Yehova ishima.” (Dut. 31:⁠6) Mkaanem mara taver mo ishima kpishi! Nahan m er batisema sha iyange i Jun 15, 1942 la.

M Hingir u Lun a Uma u Kwagh Kuman Mo

Ityav mbi Tar cii Mbi sha II mbi been yô, tar u Amerika hide ngee a inyaregh, nahan ior kpishi yem u keren uyôughyôughmbaakaav. Tsô m hingir u eren tom u i kimbin mo inyaregh kpishi yô, nahan m kôr cio u yamen akaa a ngise m tômon a tôm la. Azende am agen yam mbaagugu, mbagenev sôr uya vev maa. Mo di m yam mato u he. Ica gba ga cii tsô isharen i lun a uyôughyôughmbaakaav la na m kera ver ishima sha mcivir u Yehova ga. Yange m fa er m de u veren ishima sha akaa a injaa yô. Kwagh ka a er i doo yô, ken inyom i 1950 la, m za mkohol u vesen ugen ken gar u New York City, nahan mkohol la wasem u sôron uma wam.

Sha mkohol la, mbanan akaaôron kposo kposo taver mbaungwan asema ér ve de gbe uwer u eren tom u pasen kwagh ga. Or u nan kwaghôron ugen wa se kwagh kaa ér: “Kwagh a hemba gban ne sha akaa a kwagh a gbe ne a mi la tseegh, sha er ne gba gesa u ayemegh a kwagh u tagher ne shio yô.” Lu  inja er lu mo jighilii je lu ôron kwagh la a mo nahan. Shi yange m za iniongo i been makeranta u Gileadi, nahan m gba henen a ishima yam mer, ‘Aluer Mbashiada mba Yehova mba se lu kov môm undu akaa a nan ve mkpeyol ken ityar ve sha u za eren tom ken ityar igen yô, mo kpa doo u me er nahan ken tar wam.’ Mkohol been yô, mo kpa m tsua u eren tom u pania.

Hen shighe ne, m hii u sôôr anmgbian u kwase u tseen ishima ugen ken tiônnongo u m yem her la, i yilan un ér Evelyn Mondak. Ngô u Evelyn u yese ônov ateratar ken mcivir u Yehova la cian or ga. Yange i doo un u pasen kwagh sha godobi ugen u kar sha ishigh ki Côôci i Mbaroman Katoliko yô. Er fada ta un icin kwa imôngo ér a de u pasen kwagh sha ishigh ki côôci ve nahan kpa, mayange de ga. Evelyn cian or môm ga, er ngô na nahan.​—⁠Anz. 29:⁠25.

Ken inyom i 1951 la m vôso Evelyn, maa se de tom u se eren la se hii u eren tom u pania. Ortamen u sôron atôônanongo ugen taver se ishima ér se za er tom hen angar u kiriki ugen, u i yer un ér Amagansett la. Angar ne ngu hen kpe u ityeku i Atlantic, angar ne gba ica a gar u New York City kuma er ukilomita 160 nahan. Anmgbianev mba hen tiônnongo ne mba pasen se er ve lu a ijiir i tsan sha ci wase ga yô, se gba keren u yamen anyou u kpelan zenden a mi, kpa se zua a mi ga. Ica gba ga tsô se va asegh sha ancaveryou u kpelan zenden a mi. Or u anyou ne lu u na la kaa ér se kimbi un inyaregh ki kuman udola 900, man lu inyaregh ki i na se iyua sha ivese yase vough je la. Nahan se dugh inyaregh kira se yam anyou shon, shi se sôr un maa se yem hen haregh wase u he la. Se mba za nyer yô, se kera lu a gbenger sule ga, tsô se gba henen er se za hemen u eren tom pania tsembelee yô.

Evelyn esen ayou, mo di m zua a tom u esen ijiir i teen akaayan a ior i Italia, m eren tom ne atôutu. Or u lu ijiir na la kaa a mo ér: “Kwaghyan u a nee her cii yô, tôô za na kwase wou.” Nahan mea kur tom sha ahwa ahar a sha use yô, anyou wase la a ger ihuma a akaayan a i yer ér pizza man pasta la gbong. Yange i doo se u ciin akaayan ne yan kpen kpen, hemban je yô sha shighe u wuhee, u anyou wase a ndôhôr keghelee je se kunden wuhe la. Heela tseegh ga, ashighe agen anmgbianev mba ken tiônnongo ve yam zegeishu ve va penda sha gogo u unden sha mi nyôron ken anyou wase la. Sha shighe u se lu eren tom vea anmgbianev asev mba doon se ishima mba ken gar u Amagansett la, se kav ser aluer akaa a hange hange a ken uma nga kuman se yô, a hemba saan se iyol cii. Ashighe ne lu a doon kpishi.

I Taver Se Ishima u Seer Eren Tom

Ken uwer u Julai 1953 la, se ngohol mbamishen uderi uderi mba ve mough ken ityar igen i ve lu eren tom u pasen kwagh, ve va mkohol u ityar-ityar hen gar u New York City yô. Yange ve ôr se uvande-eren mba doon tsung. Iember ve la tsar se. Heela tseegh ga, anmgbian ugen na kwaghôron sha mkohol ne, ôr var var ér ityar igen kpishi ngi a ungwa loho u Tartor ga. Yange se fa ser gba u se seer eren tom u pasen kwagh u Tartor. Nahan sha mkohol la je se fiir foom u zan makeranta u tsaase mbamishen. Ken inyom shon môm i yila se ér se za Makeranta u Gileadi u sha kwa 23 u gba u a hii u ken uwer u Febewari 1954 la. Lu ian i icivirigh je i na se ye!

Shighe u se kav er i lu tindin se ken tar u Brazil yô, saan se iyol kpen kpen. Yange se nyôr girgimnger u yemen tar u Brazil, se tsa sha gbenda je kuma ayange 14. Kpa cii man se mough zende ne yô, orkuran ugen shin Betel kaa a mo ér: “Anmgbianev mba kasev mbamishen utaankarunyiin mba ve lu a vôso nom ga yô vea lu zan ken tar u Brazil a we kua kwase wou imôngo. Nenge sha a ve doo doo!” Er agumaukase pue dondom ijime se lu nyôron girgimnger yô, kpiligh mba shin girgimnger  la iyol, tsô ve haa ashe sha a vese. Nahan kpa, kwagh la za anmgbianev mba kasev mban iyol cuku kpaa ga. Ishima yange gbam shimi er se nyôr tar u Brazil bem bem yô.

Yange m hen zwa u Portuguese, m been yô, i verem ortamen u ningir sha ken kpentar u Rio Grande do Sul, ken imbusutariyan i Brazil la. Ortamen u sôron atôônanongo u lu moughon hen ningir la yemen pe gen, u lu kwav la kaa a mo vea kwase wam ér: “Taver mo er i hii ve i tindi nom vea kwase na ér ve va er tom u sôron atôônanongo hen ijiir ne yô. Agungu nga hen ijiir ne kpishi.” Atôônanongo a hen ijiir ne gba ica a agen, man i gba u se nyôr gongulo ve se za hen atôônanongo agen ye. Yange or a yam delaba kwaghyan yô, a tôô nan. Sea nyôron yô se tema sha u uikya se samber angahar jighilii, se kôr ave sha ikyor i í kange ikyav a mi la, er or ka nana hendan nyinya ve nan er nahan. Hanma kwa u mato una nyôron igyoom yô, se kôr ave sha ikyor ne gbang gbang sha er se gba ga yô, gadia mato una kpeese yô, se tingir sha uikya, nahan se nenge a azem a zan kweng. Nahan kpa, sea za nyôr sea nenge a anmgbianev mba va keghen se gbenda saan saan la nahan, se kera umbur ican i se shi yan sha gbenda la ga.

Yange se tsa hen uya mba anmgbianev. Er ve lu a kwagh ga nahan kpa, ve de u nan nagh ga. Anmgbianev mba hen ijiir igen i lun ica hiinii cica cii yange ve eren tom hen kômpeni u kangen inyam teen. Er i kimbin ve inyaregh kpishi ga yô, ve yaan kwaghyan kwa môm tseegh ken iyange. Aluer ve hôr tom iyange môm tseegh kpa, a kera kimbi ve ga. Nahan cii kpa, sea vaan ve inya yô, ve bunde tom ayange ahar jimin sha u vea er ityom i tiônnongo yô. Yange ve suur sha Yehova. Anmgbianev mba hiden a iyol ijime mban ver se ikyav i den ser akaa a saa se sha ci u Tartor u Aôndo, man ka ikyav i hungur se mayange ga. Ityesen i yange se zua a mi hen a ve la lu i se fatyô u zuan a mi hen makeranta môm ga yô. Ka mea hen sha kwagh u anmgbianev mban nahan, i doom je m haa mliam ashe.

Ka ker ken inyom i 1976 yô, se hide se yem ken tar u Amerika u za nengen sha ngôm u lu uange la. Yange doo se u undun Brazil ga cii, kpa se wuese kpishi er mbapasenkwagh u Tartor kua atôônanongo a seer ngeen ken tar la nahan. Anmgbianev mba ken Brazil ka vea nger se washika nahan, se hide se umbur ashighe a doon a ken uma wase la cii.

Se Zua a Azende Ase a Yange Se Vande Lun Imôngo La

Shighe u se lu nengen sha Ngôm la, se za hemen u eren tom u pania shi kuren ugbayol asev sha u eren tom u esen ayou. Ngôm yange civir Yehova sha mimi zan zan kar kpen ken inyom i 1980 la. Shighe kar yô, i verem ortamen u ningir sha ken tar u Amerika. Ken inyom i 1990 la, mo vea kwase wam se mba ze u za sôron tiônnongo ugen ken kpentar u Connecticut yô, se za zua a Ben, or wase u ishima ishima, u yange wasem u civir Yehova sha mimi anyom a karen ken ijime er 50 nahan la. Un kpa lu môm ken mbatamen mba tiônnongo ne. Yange se kuve ayol a se saan saan.

Ken inyom i 1996 la, mo vea Evelyn se hii u eren tom u ikpur pania mba lun kor-kor la ken tiônnongo u i eren mbamkombo ken zwa Portuguese, u a lu hen gar u Elizabeth ken kpentar u New Jersey la. Ka i vihim iyol kpishi, kpa er kwase wam a lu wasem mo yô, ka m pase kwagh er m fetyô la cii. Evelyn shi ngu wasen Bertha, kwase u beenyol, u wan ndor a vese, u un kpa a lu kor-kor hegen, u yange wase ngôm u civir Yehova i hembe anyom 70 hegen la. Saan se iyol kpishi er se zough a ian i wuese un sha akaa a yange er sha u wasen tsombor wam u fan mimi la cii yô.

Doom kpishi er mbamkohol mba vesen mba m hii zan mbara wasem u tsuan mcivir u mimi shi keren akaa a kwagh a gbem sha mi la tseegh shi seer eren tom u pasen kwagh kpaa yô. Sha kpôô yô, mbamkohol mba vesen mbara yange ve sôr uma wam.

[Foto u sha peeji 23]

Ngô u Evelyn (ken imese) vea ngôm

[Foto u sha peeji 23]

Ijende yam, Ben

[Foto u sha peeji 24]

Ken tar u Brazil

[Foto u sha peeji 25]

Mo vea Evelyn nyian