Seer Fan Msen U Eren Sha U Henen Bibilo
Seer Fan Msen U Eren Sha U Henen Bibilo
“Tere, shi kegh ato sha msen u wanakiriki Wou.”—NEH. 1:11.
1, 2. Er nan ve i lu a inja u timen sha mbamsen mbagenev mba i nger ken Bibiloo?
MSEN man Bibilo i henen ka akaa a hange hange ken mcivir u mimi. (1 Tes. 5:17; 2 Tim. 3:16, 17) Kpa u ngu wer Bibilo ka takerada u i nger mbamsen ker sha ci u i kimbir ken mcivir ga. Nahan kpa, ngi a mbamsen kpishi, man mbamsen mban kpishi mba ken takerada u Upasalmi.
2 Er u lu ôron shi henen Bibilo la, ka keng u zua a mbamsen mba ve zough sha mbamlu mba u nyer ker yô. Sha kpôô yô, u eren msen nungwan asember agen a ken mbamsen mba i nger ken Ruamabera la, una na mbamsen ou vea hemba doon. Kanyi u fatyô u henen hen ior mba yange i ungwa mbamsen vev, man asember a ken mbamsen vev laa?
Ker Iwasen i Aôndo shi Dondo I
3, 4. Wanakiriki u Aberaham yange za ityom i nyi, man se hen nyi sha gbenda u Yehova ungwa msen na laa?
3 Bibilo i henen ia wase ú u fan wang er i gbe u ú sôn Aôndo iwasen yô. Time ase sha kwagh u yange er shighe u tertamen, Aberaham tindi wanakiriki na u vesen, u a shi nan kpa lu Elieser, ér a za ken Mesopotamia a za er kwase u cian Aôndo sha ci u wan na Isaka la. Er kasev lu kesen mngerem shin ijôr igen yô, wanakiriki la er msen wener: “TERE . . . yô, na er iniunkwase i me kaa a i mer: Shi shir ityegh ki mngeregh yough, m̱ ma; man ia kaa er: Ma, me na urakumi ou kpaa, ve̱ ma yô, i̱ lu i U tsegh sha ci u wanakiriki wou Isaka je la; ka sha kwagh ne je, me fa er i doo U a terem ye.”—Gen. 24:12-14.
4 Aôndo ungwa msen u wanakiriki u Aberaham zum u Rebeka kese mngerem na urakumi nav cii la. Rebeka kera ngôôr ga je maa yem vea wanakiriki la za hingir kwase u Isaka u doon un ishima. Akperan nga ga, u fatyô u veren ishima wer Aôndo a na u ikyav ga. Kpa, una hemen we ken uma, aluer u er msen shi u kange ishima wer u dondo hemen u jijingi na yô.—Gal. 5:18.
Msen Wasen Se u Panden Ishimanyian
5, 6. Ka kwagh u vesen u nyi se zough a mi ken msen u Yakob shighe u lu u una za kohol Isou laa?
5 Msen una fatyô u panden ishimanyian. Shighe u Yakob lu cian kwaghbo u anngô na, Isou una er un la, a er msen hen Yehova ér: “TERE, . . . mo m kuma sha erdoo ne cii, man sha mimi ne cii, u U er a wanakiriki wou ne ga . . . Shi yimam sha ikyev i anngôm, sha ikyev i Isou; gadia m ngu cian un mer, a̱ de va te num sha a mo, a̱ wuan ngô a ônov ga. Ka We je, U kaa Wer: Mimi je, Me er a we dedoo, Me gema tsombor wou ua hingir er waarawa u zegemnger u i fetyô u ôron u ga, sha ci u mngee u u” ye.—Gen. 32:9-12.
6 Shin er Yakob ker gbenda u yangen num nahan kpa, Aôndo ungwa msen na zum u un vea Isou ve hime iyongo la. (Gen. 33:1-4) Ôr msen la vighe vighe, tsô u nenge er Yakob sôn di a sôn iwasen tseegh tsô ga yô. Yange tese jighjigh u nan ken Vor u ityendezwa la, shi lu a iwuese sha erdoo u Aôndo. U ngu a ‘mciem ken vangera’? (2 Kor. 7:5) Aluer ka nahan yô, zamber u Yakob la una umbur we er mbamsen ou vea fatyô u panden we ishimanyian yô. Nahan kpa, mbamsen mba shon ve de lun di senegh tseegh ga, kpa ve lu a mkaanem ma tesen jighjigh u nan kpaa.
Sôn Kwaghfan
7. Mose yange sôn u fan igbenda i Yehova sha ci u nyi?
7 Isharen i eren ishima i Yehova i̱ mgbegha u nahan sôn un kwaghfan. Mose yange sôn u fan igbenda i Aôndo. A zamber ér: “Nenge, [we Yehova] ka U kaa a mo Wer: ‘Za a ior mban’ . . . Ahegen yô, aluer a doo U a mo yô, ma U shi tesem igbenda You sha er me fa U yô; sha er i̱ doo U a mo yô.” (Eks. 33:12, 13) Aôndo ungwa Mose, nahan a na un mfe u vesen u fan igbenda Na; lu kwagh u hange hange u Mose una lu a mi ve una hemen ior i Yehova je la.
8. U gbidyen kwar sha 1 Utor 3:7-14 la una wase u nena?
8 Davidi kpa sôn ér: “TERE, nam, m̱ fa igbenda You.” (Ps. 25:4) Solomon, wan u Davidi sôn Aôndo kwaghfan u una wasen un u eren tom tor ken Iserael yô. Msen u Solomon doo Yehova, nahan a na un kwagh u sôn la tseegh ga, kpa shi a na un inyaregh man icivir kpaa. (Ôr 1 Utor 3:7-14.) Aluer i na u tom ken tiônnongo man ka u inja er u fatyô u eren u ga yô, sôn kwaghfan shi hide a iyol you ijime. Nahan Aôndo una wase u u zua a mfe shi una na u kwaghfan u eren tom la sha inja vough man sha dooshima kpaa.
Msen A Due ken Ishima You
9, 10. Ka kwagh u injaa u nyi u zough a mi sha kwagh u ishima i or i Solomon ter ken msen u a er sha mtsegh u tempel laa?
9 U Yehova a ungwa msen wou yô, saa msen la una due ken ishima you. Solomon yange er msen u kôron un ken ishima sha ishigh ki ikpelaior i i̱ kohol ken Yerusalem sha mtsegh u tempel u Yehova ken inyom i 1026 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la; i nger msen la ken 1 Utor ityough 8. Yange mba veren areki u ikyuryan ken Icighankpar u Hemban cii, ibeenegh ki ivin ken tempel la yô, Solomon wuese Aôndo.
10 Time sha msen u Solomon, tsô u nenge er a er kwagh u ishima i or yô. Solomon lumun ér ka Yehova tswen a fe ishima i or ye. (1 Utor 8:38, 39) Msen shon môm tese ér ishimaverenkeghen ngi sha ci u orsholibo u nan ‘hidi hen Aôndo a ishima i nan cii yô.’ Mbaihyomov yange vea yem a ior mba Aôndo uikyangen man ishima ve ia lu vough sha ishigh ki Yehova yô, a ungwa mliam vem. (1 Utor 8:48, 58, 61) Sha nahan yô, mbamsen mba se eren la ve duen ken ishima yase.
Er Upasalmi Vea Na Mbamsen Ou Vea Hemba Doon La
11, 12. U hen nyi hen Orlevi ugen u kera fatyô u zan hen icighanjiir u Aôndo ga shighe wa karen laa?
11 Aluer u ngu henen akaa a i nger ken Upasalmi la yô, aa na u hemba fan u eren msen shi vea wase ú u keghen shighe u Aôndo una ungwa mbamsen mbara la. Nenge ase er Orlevi ugen u lu uikyangen la yange tese ishimawan yô. Shin er kera fatyô u zan ken icighanjiir u Yehova ga anshighe wa karen nahan kpa, a wa icam ér: “Ishima yam, ka nyi u lu zuduu, man ka nyi u tem gir gir ken a mo ga? Ver ishima kegh Aôndo, gadia nahan kpaa shi me wuese Un, Oryiman wam man Aôndo wam kpaa.”—Ps. 42:5, 11; 43:5.
12 Kanyi u fatyô u henen hen Orlevi nee? Aluer i wa u ken purusu sha ci u kwagh u perapera man u kera fatyô u kohol imôngo a mbananjighjigh a we ga kpa, kundu ishima kegh zulee shighe u Aôndo una va na ian u due la. (Ps. 37:5) Hen sha iember i yange u lu a mi ken mcivir u Aôndo la, nahan ‘ver ishima kegh Aôndo’ wer a hide a we, u lu imôngo vea ior nav.
Sôn sha Jighjigh u Nan
13. Yakobu 1:5-8 tese ér doo u ú er msen sha jighjigh u nan sha ci u nyi?
13 Wea lu ken nyityô mlu kpa, eren msen sha jighjigh u nan hanma shighe. Wea tagher a imeen i karen jighjigh u nan wou yô, dondo kwaghwan u orhenen Yakobu la. Er msen hen Yehova, de te akperan wer una na u kwaghfan u wan ishima a imeen la ga. (Ôr Yakobu 1:5-8.) Aôndo fa hanma ikyaren i u lu tagher a mi cii, nahan una fatyô u suen we shi una sur u ishima sha jijingi na. Pase un zayol wou sha jighjigh u nan, “de te akpelan sha ma kwagh ga,” shi lumun gbendatesen u jijingi na man kwaghwan u mkaanem nam.
14, 15. A fatyô u kaan ér Hana yange er msen shi er kwagh sha jighjigh u nan sha ci u nyi?
14 Hana, u lu môm ken kasev mba uhar mba Orlevi ugen u i yilan un ér Elkana la yange er msen shi er kwagh sha jighjigh u nan. Kwase ugen la lu Penina, un mar ônov imôngo, nahan lu nahan Hana tar sha ci u ngula mar ga yum. Hana tsegha zwa ken tabernakel ér aluer un mar wan u nomso yô, una gema un una na Yehova. Tsô er Pristi u Tamen, Eli nenge zwa na lu tenger a tenger, imo lu duen ga yô, a hen ér ngu hunden msôrom. Va fe ér ngu hunden msôrom ga yô, a kaa ér: “Aôndo u Iserael A̱ na u kwagh u u sen Un yô.” Shin er Hana fa kwagh u una due ken msen na la jighilii ga nahan kpa, a na jighjigh ér á ungwa msen na la kpee. Nahan, “ishigh nagh kera tese ishima i vihin ga.” Ishima kera vihi un ga, shi a kera zungwe kpaa ga.—1 Sam. 1:9-18.
15 Hana maren Samuel, va den atumba yô, a yem a na a za na Yehova sha u a er icighan tom ken tabernakel yô. (1 Sam. 1:19-28) Aluer u tôô shighe u hen sha msen u a er sha ihyongo la yô, kwagh ne una wase u u hemba fan u eren mbamsen ou, shi una wase u u fa wer, shighe u ishima i vihi u sha ma mzeyol la kpa, u fatyô u zuan a msurshima, aluer u sôn Yehova sha jighjigh u nan wer una ungwa u yô.—1 Sam. 2:1-10.
16, 17. Nehemia yange er msen sha jighjigh u nan nahan nyi i eree?
16 Nehemia, orperapera u lu sha derianyom u sha u taan C.S.Y. la kpa er msen shi er kwagh sha jighjigh u nan. A zamber wener: “Tere, shi kegh ato sha msen u wanakiriki Wou man msen u mbayev Ou, mba i lu ve ka cian iti You yô; shi na wanakiriki Wou ikyôrlaghen nyian, man na i̱ doo or ne a na.” “Or ne” lu an oro? Lu Artashaseta, tor u Pershia, u Nehemia lu or u nan un kwaghman la.—Neh. 1:11.
17 Zum u Nehemia ungwa ér Mbayuda mba ve due ken kwar ken tar u Babilon la mba “ken zegecan kua ilyahan kpishi kpaa; gilgar u Yerusalem [kpa] yôhôr” yô, a er msen sha jighjigh u nan ayange imôngo. (Neh. 1:3, 4) Aôndo ungwa mbamsen mba Nehemia je hemba a hemba er yange ver ishima la, shighe u Tor Artashaseta na un ian i yemen za hiden maan gilgar u Yerusalem la. (Neh. 2:1-8) Ica gba ga tsô i hide i mar ugir mba Yerusalem her vindi vindi. Aôndo ungwa mbamsen mba Nehemia sha ci u ve har sha mcivir u mimi shi a er ve sha jighjigh u nan. Mbamsen ou mba lu nahan kpa?
Umbur u Wuese shi Sughun
18, 19. Ka atôakyaa a nyi aa na or u civir Yehova nana wuese un shi nana sugh unu?
18 Umbur u wuese shi sughun Yehova ken msen. Atôakyaa nga kpishi a eren nahan. U tesen ikyav yô, yange maa Davidi iyol u wuese mtemtor u Yehova. (Ôr Pasalmi 145:10-13.) Mbamsen ou mba tesen ér u wuese ian i civirigh i u lu a mi i yôôn Tartor u Yehova la kpa? Mkaanem ma ior mba ve nger upasalmi la kpa ma a wase ú u sughun Aôndo ken mbamsen sha mbamkombo mba Mbakristu, man mbamkohol mba kiriki kua mba vesen.—Ps. 27:4; 122:1.
19 Iwuese i u lu a mi hen Aôndo sha ci u ikyar i injaa i u ye vea na la ia fatyô u mgbegha we u eren msen u a dugh ken ishima you er ngun nahan, wer: “Me wuese We, Tere, hen atô u ior; me wa atsam a wuese We ken akuraior. Gadia erdoo Wou vese ar sha Usha je, mimi Wou kpaa ar sha kwavaôndo je. Kende a iyol You sha je, kar Usha cii, Aôndo; iengem You kpaa, i̱ kende i sha sha tar cii.” (Ps. 57:9-11) Mkaanem man ka ma taver ishima kpen kpen! U lumun wer mkaanem ma kôron ken ishima ma ma lu ken Upasalmi la ma a na u hemba fan u eren msen ga he?
Sôn Aôndo sha Icivir
20. Maria yange tese ér un ngu kwase u civir Aôndo nena?
20 Doo u ú tese tseer tseer ken mbamsen ou wer u na Aôndo icivir. Mkaanem ma sha icivir ma Maria ôr zum u i kaa a na ér una mar Mesiya la ma za kwagh môm a ma Hana kpa ôr shighe u lu nan wan na Samuel ér a za er icighantom ken tabernakel la. Mkaanem ma Maria mara ma tese icivir sha Aôndo je ka lian ga, ma kaa ér: “Ishima yam ngi wuese Ter kpishi, jijingi wam kpaa ngu ember ken Aôndo, Oryiman wam.” (Luka 1:46, 47) U fatyô u pasen imba mhen la ken mbamsen ou sha er vea hemba doon kpa? Kape i lu ve yange i tsua Maria, kwase u cian Aôndo ne ér a lu ngô u Yesu Oryiman je la!
21. Mbamsen mba Yesu eren la tese icivir man jighjigh u nan nena?
21 Yesu eren msen sha icivir man sha jighjigh u nan. Ikyav i tesen yô, cii man a nder Lasaru yô, “Yesu kende ashe sha kaa ér: ‘Tere, M sugh U er U ongom yô; kera je kpaa M fa er U ongom keke yô.’ ” (Yoh. 11:41, 42) Mbamsen ou mba tesen imba icivir man jighjigh u nan la kpa? Time sha msen u sha ikyav u Yesu tese sha icivir la tsô u nenge wer akaa a hange hange ken msen la ka u tseghan iti i Yehova man mve u tartor na kua u eren ishima na. (Mat. 6:9, 10) Hen ase sha mbamsen ou. Mba tesen ér u ngu a isharen sha kwagh u Tartor u Yehova man u eren ishima na man u tseghan iti na kpa? Gba u vea tese nahan.
22. U fatyô u lun a vangertiôr wer Yehova una na u ishimataver i pasen loho u dedoo a mciem shio sha ci u nyi?
22 Sha ci u mtev u sha ican shin atsan agen yô, ashighe kpishi ka se sôn iwasen sha er se taver ishima se civir Yehova yô. Zum u Mkohol u mbaajiriv ta Peteru man Yohane icin ér mayange ve de kera ‘ôron ma kwagh ken iti i Yesu ga’ la, mbaapostoli mbara taver ishima venda u cirin zwa. (Aer. 4:18-20) Mba pasen ve mba toho yô, ve ôr mbananjighjigh a ve imôngo kwagh u er la. Nahan mba ve lu her cii ve sôn Aôndo iwasen sha er vea pase mkaanem nam vangertiôr yô. Yange a saan ve iyol shighe u Aôndo ungwa msen ve la kpen kpen, gadia “ve cii i iv ve a Icighan Jijingi, ve gba ôron kwaghôron u Aôndo vangertiôr”! (Ôr Aerenakaa 4:24-31.) Kwagh ne na yô, ior kpishi hingir mbacivir Yehova. Msen una fatyô u nan we agee a pasen loho u dedoo a mciem shio.
Seer Fan Msen u Eren
23, 24. (a) Tese akav agen aa a tese er Bibilo i henen ia wase u ú seer fan msen u eren yô. (b) Kanyi u er sha er u hemba fan u eren msene?
23 Akav agen kpishi kpa nga, a se fatyô u tesen ser Bibilo i ôron man i henen ia na u seer fan msen u eren yô. Er Yona kpa pase ken msen nahan, we kpa u fatyô u pasen wer “Myom ka u TER je.” (Yona 2:1-10) Aluer ishima ngi zan we iyol sha ci u ma isholibo i vesen, man u ker iwasen hen mbatamen yô, mkaanem ma Davidi ma i nger ken upasalmi nav sha u pasen er lu un ken ishima la ma a wase ú u pasen mgemshima wou shighe u ú lu eren msen wou u ken iuv yô. (Ps. 51:1-12) Ken mbamsen mbagenev yô, u fatyô u wuese Yehova er Yeremia nahan. (Yer. 32:16-19) Wea lu keren or u vôson yô, u timen sha msen u i nger ken Esera ityough 9 la kua mbamsen ou mba eren vea fatyô u taver ishima i u kange wer u er ivese ‘ken Ter tsegh’ la.—1 Kor. 7:39; Esera 9:6, 10-15.
24 Za hemen u ôron shi henen man timen ken Bibilo. Ker atôakaa ker a u yar tom a mi ken mbamsen ou yô. Alaghga u fatyô u wan atôakaa shon ken mbamsen ou mba zamber man mba sughun man mba wuese. Er u hen Bibilo shi u seer fan msen u eren la, u hemba kporom hen Yehova Aôndo cii.
U Na Mlumun Wer Nyi?
• Doo u se sôn shi se dondo gbendatesen u Aôndo sha ci u nyi?
• Doo u kanyi ia mgbegha se u sônon kwaghfana?
• Takerada u Upasalmi ua wase se u seer fan msen u eren nena?
• Doo u se eren msen sha jighjigh u nan man sha icivir sha ci u nyi?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 8]
Wanakiriki u Aberaham sôn Aôndo iwasen. We u sen un kpa?
[Foto u sha peeji 10]
Mcivir u hen Tsombor una wase u ú seer fan msen u eren