Bibilo Nyôr ken Icile i Madagascar

TAR u Madagascar ka icile i sha unyiin i hemban kehen sha tar cii. Mough hen imbusutariyan i kpezegemnger u Afrika yem hen icile ne kuma ukilomita 400. Ior i Malagasy (ka ior mba ken tar u Madagascar je la), ve fa iti i Yehova tsembelee ica i gba hegen, sha ci u ve hii u ôron mbamgem mba Bibilo mba ken zwa ve, mba i yar tom a iti i Aôndo ker la hemba anyom 170 hegen. Yange i er tom kpoghuloo, sha gbashima ve i fatyô u geman Bibilo ken zwa u Malagasy la ye.

Yange i hii u nôngon ér a gema Bibilo ken zwa u Malagasy hen icile i Mauritius i i̱ lu ikyua a tar u Madagascar la. Ken inyom i 1813, Orcivirigh ugen ken tar u Ingila, iti na ér Robert Farquhar, u lu gomna u tar u Mauritius la, na ian ér i hii u geman Ityakerada i Ivangeli ken zwa u Malagasy. Shighe kar yô, a taver tor u Madagascar u i yilan un ér Radama I la ishima ér a va aa atica a ken makeranta u London Missionary Society (LMS) la ken tar u Madagascar.

Sha iyange i Agusutu 18, 1818 la, mbamishen uhar mba ken veghertar u Britain u i yer ér Wales la, ati ve ér David Jones man Thomas Bevan, mough hen Mauritius va nyôr hen ihongo i kpezegemnger u gar u Toamasina. Mba nyer yô, ve nenge a ior hen ijiir ne mba kwagh u kwaghaôndo doo ve kpishi, kpa mbagenev ken a ve gema civir uter mbatsev shi kwagh gba ve tsung sha aeren a uter a i nger a nger ga la. Ior i Madagascar lamen zwa u doon u ungwan kpen kpen, man asember kpishi a i yaren tom a mi u lamen zwa ne i zua aa a ken ijô igen ihiar, ka zwa u Malaysia man u Polynesia je la.

Jones man Bevan maa ve bugh anmakeranta, ica i gbe ga yô, ve yem ve za kura kasev man mbayev vev ken Mauritius ve va a ve hen Toamasina. Kpa kwagh gema er vihi yô, amunan nyima ve kpishi hen gar ne, nahan ve cii ve hingir u gban angev mbu iyolhian mbu mbu wua kwase man wan u Jones ken uwer u Disemba 1818 yô. Iwer ihiar ngi kar yô, angev mbun shi wua Bevan vea tsombor na kera. Mba ve za zende ne ve kpe cica cii, lu David Jones tseegh war ye.

Jones yange de ér kwaghbo la a yange un kwagh môm môm ga. Yange kange ishima ér una gema Mkaanem ma Aôndo ken zwa u ior i Madagascar. Jones yange gbe angev yô, a hide a yem ken Mauritius a za sôr mbu, mbu been yô, a hii u nôngon kwagh kpoghuloo sha er una hen zwa u Malagasy una fa yô. Shighe kar kpuaa yô, a hii u paase gbenda u va geman ivangeli i Yohane.

Mba ker ken uwer u Oktoba 1820 yô, Jones hide yem ken Madagascar. Yange tem hen gartamen u Madagascar u i yer ér Antananarivo la shighe kar kpuaa yô, a bugh makeranta u mbamishen u he sha ci u tesen mbayev mba marnya kwagh. Mlu u hen makeranta ne yange doo kuma ga. Ityakerada i ôron man kpande u ngeren kwagh man agbur a teman sha mi ngeren kwagh lu ga. Kpa kwagh u lu tesen mbayev la lu u dedoo kpen kpen, shi ve kpa kwaghhenen gba ve ishima.

Jones er tom tswen tswen ka nôngon u karen iwer ataratar ken inya yô, a zua a ikyar ugen ken tom u mishen, iti na ér David Griffiths, u tile sha ityough ki ikyar na u hiihii Bevan yô. Ve mbauhar mban er tom dông u geman Bibilo ken zwa u Malagasy.

Tom u Geman Bibilo Hii

Ken mhii u inyom i 1820 la, lu ngeren u i yilan ér sorabe la tseegh lu ken zwa u Malagasy ye. Yange i nger ati a ken zwa u Malagasy sha asangaabaacaa a Arabic. Nahan lu iorov kpuaa tseegh faantyô u ôron takerada ne ye. Tsô mbamishen mban za lam a Tor Radama I sha kwagh ne, nahan tor ne na ve ian i yaren tom a abaacaa a Roma. Abaacaa a Roma ne maa  kar tile sha ityough ki a Arabic a i nger sorabe a mi la.

Mbamishen mban hii u geman kwagh sha iyange i Setemba 10, 1823. Jones lu geman takerada u Genese man u Mateu, Griffiths di lu geman u Ekesodu man u Luka. Ve cii ve er tom dông. Shin er ve lu a tom u geman kwagh kpishi hemba mbagenev mba ve lu wasen ve a wase la nahan kpa, ve za hemen u tesen mbayev ken makeranta pepe man atetan. Shi yange ve kohol iyol ve er adua ken ijô kposo kposo ityar kpaa. Nahan cii kpa, tom ve u geman kwagh la hemba ve hanma kwagh ugen cii.

Sha iwasen i mbayevmakeranta mba nomso mbagenev 12 yô, mbamishen mbauhar mban fatyô u geman Ruamabera u ken Zwa Grika la cii been shi geman ityakerada igen kpishi i ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la kpaa been ken atô u iwer 18 tseegh. Inyom igen i ker yô, ve ndera-geman Bibilo cii ve bee. Sha kpôô yô, akaa agen lu a gba u a hide a sôr yô. Tsô i tindi iorov uhar mba fan kwagh u zwaa tsema tsema mba ken tar u Ingila ér ve va na iwasen, ati a ve ka David Johns man Joseph Freeman.

U Wan Ishima Sha Akaa a Yangen Mzehemen

Yange mba gem Bibilo ken zwa u Malagasy mba been yô, makeranta u LMS tindi orgen, iti na ér Charles Hovenden, ér a va wa ikyekye i gberen ityakerada i hiihii ken tar u Madagascar. Hovenden yange va nyôr a ikyekye ne sha iyange i Novemba 21, 1826. Kpa lu a tsa i kuma uwer môm ga tsô maa angev mbu iyolhian wua un, nahan or u fan u eren tom a ikyekye i gberen ityakerada ne kera lu ga. Inyom igen i ker yô, or u fan kasua u teen tsembelee ugen ken tar u Scotland, iti na ér Cameron, zua a antakerada ugen ken ikyav mbi ikyekye ne, nahan a gba nengen ken antakerada ne, tôôn avegher a ikyekye shon zuan sha agenegh, zan zan tsô a kar zuan ikyekye shon been. A ker mbaahaba gbem tsô mba ker sha iyange i Disemba 4, 1827 yô, a nôngo a gber takerada u Genese ityough 1 sha ikyekye ne. *

Kwagh u van a mgbejime ugen er sha iyange i Julai 27, 1828, shighe u Radama I kpe kera yô. Tor Radama yange sue tom u geman Bibilo ne kpoghuloo. David Jones ôr kwagh na hen shighe ne kaa ér: “Tor Radama ka or u ngeen a mhôônom shi lun sar sar a ior kpaa. Ka or u a soo kwagh u mfe-takerada kpishi shi a hembe soon ér ior nav ve hen akaa a aa na ve u hingir mbabughun ashe yô, a u ve keren Zenaria man Azurfa la.” Nahan kpa, tor ne kpen kera yô, kwase na kar tema tor sha ityough nagh, man ica i lu a gba ga je tsô maa kwase na tese wang ér una sue tom la er nom na yange sue u nahan ga.

Yange mba ne torkwase tahav mba been yô, orvannya ugen ken tar u Ingila pine ér i na un ian una lam a torkwase sha kwagh u tom u geman kwagh la. Nahan kpa i venda u nan un ian la. Sha shighe ugen la, mbamishen mban kaa a torkwase ér ve mba a akaa agen her kpishi kua zwa u Grika man u Heberu kpaa a vea soo u tesen ior yô; kpa a kaa ér: “Kwagh gbam sha kwagh u zwa u Grika man u Heberu joo ga, kpa a hemba doon mo aluer ne tese ior av kwagh u una hemba lun ve a inja yô, er icahur i eren nahan.” Tsô mba kaven ér a va hingir hange hange u vea hide vea yem shighe u i lu a gema Bibilo ken zwa u Malagasy i bee ga yô, Cameron pine wener i na ve sati môm vea hen sha kwagh u torkwase a pin ve la.

Mba ker ken sati ugen yô, Cameron na mbatomov mba torkwase usenda mba icahur mbakiriki uhar mba ve er sha akaa a ve zua a mi hen ningir la yô. Kwagh ne man akaa agen kpaa a mbamishen mba fan tom mban er sha ci u ior ne doo torkwase kpishi, nahan ve fatyô u lun hen ijiir ne zan zan gberen ityakerada i Bibilo cii been, saa di igen kpuaa i ken zwa Heberu i í shi u vea gber la tseegh.

Kwagh u Sagher Iyol Er Se, Kpa Kera Za Er Se Ver Ishigh la Ga

Shin er torkwase soo kwagh u mbamishen sha hiihii ga nahan kpa, mba ker ken uwer u Mei 1831 yô, a wa tindi u doon kpen kpen. Yange lumun ér i er ior mba ve lu sha ikyev na la batisema, ve hingir Mbakristu! Kpa ica gba ga tsô maa shi a tume nguhar sha tindi shon. Takerada u i yer ér A History of Madagascar la kaa ér: “Er mbatomov mbagenev ken iyou i torkwase mba ve soo kwagh môm u una va a mgem ga la nenge ior kpishi lu eren batisema yô, doo ve ga, nahan ve sendegh kwagh a na ve kaa ér aluer a de ior nav mba yan iyol i Kristu yô, ka u bumun je ve lu bumun ér vea lu sha ikyev i tar u Ingila la.” Tsô, ken mbee u inyom i 1831 la, i kera na or ian i eren batisema ga, yange i er ior batisema  iwer kar a ataratar tseegh tsô maa i hide i yange ve u eren.

Er torkwase kôr tindi gema gaegh shi ior mba nan jighjigh kpoghuloo ken aeren a uter kpa lu seer zuan a tahav yô, kwagh ne mgbegha mbamishen mban u gberen Bibilo fele fele been. Yange ve vande gberen Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la been, shi ve samber a ukôpi mba Ruamabera shon udubu imôngo kpaa. Nahan kpa, kwagh u van a mgbejime ugen gema er sha iyange i Maaci 1, 1835, gadia Torkwase Ranavalona I kaa ér, aluer or er Kwaghaôndo u Mbakristu yô, nan ngu peren tindi shi na wada ér ityakerada i í nger sha kwagh u Kristu cii i gema i na mbautahav.

Shi wada u torkwase ne na yô, ior i Madagascar mba i tôô ve tom u gberen ityakerada la de u eren u. Tsô, ka gbe u mbamishen kpuaa tseegh vea mase eren tom ne yô, ve hingir u eren u tugh man atetan zan zan ve kar gberen Bibilo jimin cii been ken uwer u Jun 1835. Ken masejime yô, ior i Madagascar hingir u zuan a Bibilo ken zwa ve u Malagasy!

Er atabam lu her la je, i samber a ukôpi mba Bibilo kpishi, shi i kura ukôpi mbagenev 70 i za time inya i yer shimi sha u i de zough a mi nanden ga yô. Yange i er nahan lu sha inja je, sha ci u ken ato u inyom i môm tseegh mbamishen yem undu icile ne cii mase shin mbamishen uhar tseegh. Kpa mkaanem ma Aôndo za hemen u samber ken icile i Madagascar.

Kwagh u Bibilo Doo Ior i Malagasy

Nenge er yange a saan ior i Madagascar iyol u ôron Mkaanem ma Aôndo ken zwa ve sha wono! I gema akaa agen ken Bibilo ne sha inja vough ga, shi zwa la kpa kera ngu er i lamen u nyian nahan ga. Nahan cii kpa, taver u or nana nyôr hen ma ya ve nana nenge a ma kôpi u Bibilo ga yô, shi ior i Malagasy kpishi i er Bibilo hanma shighe kpaa. I yar tom a iti i Aôndo, ka Yehova je la, tseer tseer ken Ruamabera u ken Zwa Heberu u i gem ken zwa Malagasy la acin imôngo. Iti i Aôndo ngi ken ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Grika mba i hii gberen la kpaa. Sha nahan yô, ior i Malagasy kpishi hoghol a iti i Aôndo.

Yange mba gberen ukôpi mba hiihii mba Ruamabera u ken Zwa Grika la mba been yô, Baker, or u eren tom a ikyekye i gberen ityakerada ne, nenge er saan ior i Malagasy iyol kpishi yô, tsô a kaa ér: “M ngu ôron kwaghôron u profeti ga, kpa m na jighjigh mer mayange a kera fatyô u been a Mkaanem ma Aôndo ken tar ne ga.” Mkaanem nam mara kure shami vough. Alu angev mbu iyolhian shin ican i henen zwa u i lu a nger u shin inya sha asangaabaacaa ga, shin a lu tindi u kpeegh u ma tor nan we kpa, kwagh la fatyô yange u samber a Mkaanem ma Aôndo ken tar u Madagascar ga.

Ahegen, mlu u hanma kwagh hemba doon cii. Sha ci u nyi? Ken inyom i 2008, i due a Bibilo i New World Translation of the Holy Scriptures jimin cii ken zwa u Malagasy. Bibilo ne va a mzehemen u vesen kpishi je, sha ci u i gema i sha gbenda u i lamen nyian ne, sha er a taver or u ôron kaven ga yô. Sha nahan yô, hegen Mkaanem ma Aôndo wa amise gbang ken icile i Madagascar.​—⁠Yes. 40:⁠8.

[Ngeren u shin kpe]

[Foto u sha peeji 31]

Mgem u “New World Translation” ken zwa u Malagasy wase u van a icivir sha iti i Aôndo, ka Yehova je la