Mesiya Ka Gbenda U Myom U Aôndo
Mesiya Ka Gbenda U Myom U Aôndo
“Gadia er i lu ken Adam man ior cii ve lu kpen yô, kape ken Kristu kpaa, á gema ior cii vea hingir mbaumav la.”—1 KOR. 15:22.
1, 2. (a) Anderia vea Filibu yange ve zua a Yesu nahan ve er nena? (b) Hii nan ve se kaa ser akav a se zough a mi a tesen ér Yesu lu Mesiya la hemba ngeen a akav a Mbakristu mba ken derianyom u hiihii laa?
ANDERIA yange kaa a anngô na Peteru ér, “Se zua a Mesiya ve,” gadia yange na jighjigh ér ka Yesu u Nasareti a lu un shon u Aôndo a shigh un mkurem la ye. Yange i kaa a Filibu ér a ker ijende na, Natanael a ôr un ér: “Se zua a Un u Mose nger kwagh Na ken atindi, kua uprofeti kpaa ve nger kwagh Na la, ka Yesu Wan u Yosev u a lu or u Nasareti la.”—Yoh. 1:40, 41, 45.
2 U na jighjigh a ishima you cii wer Yesu ka Mesiya u ityendezwa, un shon u Yehova a ver un ér a lu “Orhemen u myom” la kpa? (Heb. 2:10) Nyian ne, akav a se zough a mi a tesen ér Yesu lu Mesiya la hemba ngeen a akav a mbadondon un mba sha derianyom u hiihii la lu a mi la. Hii shighe u i mar Yesu la zan zan shighe i nder un shin ku la, Mkaanem ma Aôndo tese wang ér Yesu lu Kristu. (Ôr Yohane 20:30, 31.) Bibilo shi tese ér shighe u Yesu una hide a yem sha la kpa, una za hemen u eren tom na u Mesiya la. (Yoh. 6:40; Ôr 1 Mbakorinte 15:22.) Kwagh u ú hen ken Bibilo la una wase u, nahan we kpa u fatyô u kaan wer u “zua a Mesiya” nyian ve. Nahan kpa, de se vande timen se fa er yange i hii ve mbahenen mba tsuaa mbara na jighjigh ér ve zua a Mesiya yô.
Í Pase “Kwaghmyer” u Mesiya la Kure Kure
3, 4. (a) Mbahenen mba ken derianyom u hiihii la yange ve “zua a Mesiya” nena? (b) U fatyô u kaan wer ka Yesu tseegh a kur akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya la sha ci u nyi?
3 Er nan ve mbadondon Yesu mba ken derianyom u hiihii lu a vangertiôr u kaan ér ngu Mesiyaa? Yehova yange pase akav a tesen or u nan lu Mesiya la tegh tegh sha ikyev i uprofeti nav. Or u timen ken Bibilo ugen tôô kwagh ne kar sha eev mbu i maa sha awen a mabel yô. Tôô ase wer, ior kpishi mba ve vanden lamen ayol a ve ga yô za va a awen a mabel ken iyou i môm. Aluer i maa awen ne hingir eev mbu doon kenger yô, u fatyô u kaan wer orgen ngu u nan tende awen la vough vough nan tindi a mi hen ior mbara cii yô. Di er hanma iwen i i maa eev mbura a mi la nahan, hanma kwaghôron u profeti sha kwagh u Mesiya yô ngu a loho u injaa sha kwagh u Mesiya.
4 Or môm tseegh nana fatyô u kuren akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya cica cii abur aburuu? Or u timen ken Bibilo ugen kaa ér, taver kpishi u kaan ér Yesu kure akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya cica cii abur abur, nahan doo u se venda imba mhen la. Or u timen ken Bibilo la kure ikyaa vough nahan ér, “ka Yesu tseegh a kur akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya ken mlu u uumace cii ye.”
5, 6. (a) A ôr Satan ijir nena? (b) Aôndo yange pase tsombor u “vor” u ityendezwa ua va ker la kure kure nena?
5 Akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya la hemba veren ishigh sha “kwaghmyer,” u a we avegher a ikyaa i vesen i sha kwagh u mtemtor u Aôndo la kpa ker la. (Kol. 1:26, 27; Gen. 3:15) Kwagh ugen u a lu ken kwaghmyer la yô, ka ijir i a ôr Satan Diabolo, un shon u a lu “tseyô” u a gbihi uumace cii ken isholibo man ku la. (Mpa. 12:9) A kure ijir la nena? Yehova tsengaôron ér “vor” u “kwase” una mar la ua cagh Satan ityough. “Vor” u ityendezwa la ua cagh iyô ityough, nahan ua kar a un shon u a ve a ihyembeato man angev kua ku la kera. Nahan kpa, lu u Aôndo una de ér Satan a vande caghen “vor” u kwase la ikishinguhar.
6 Yehova pase or u nan lu “vor” u ityendezwa la kure kure. Aôndo yange bum a Aberaham ér: “Akuraior a sha won cii aa zua a iveren ken tsombor wou.” (Gen. 22:18) Mose tsengaôron ér a ver “profeti” ugen u una hemba un yô. (Dut. 18:18, 19) I bum a Davidi shi uprofeti kpa va tese ér Mesiya una va ken tsombor na shi una tema sha ikyônough ki torough ki Davidi gbem sha won.—2 Sam. 7:12, 16; Yer. 23:5, 6.
Akav a Tesen Ér Yesu Ngu Mesiya
7. Ka sha nyi gbenda nahan yange i dugh Yesu ken “kwase” u Aôndo laa?
7 Aôndo yange tsua Wan na, u hii gban la, ken nongo Na u ken jijingi u sha, u ú lu er ka kwase na la, nahan a tindi un ér a va hingir “vor” u ityendezwa la. Kwagh ne na yô, gba u Wan u Aôndo u môm môm la una “gema iyol Na” sha mlu u uma u sha la, nahan a va mar un una lu or u vough. (Fil. 2:5-7; Yoh. 1:14) Er icighan jijingi “kase” Maria yô, lu u “á yilan” wan u una mar la ér “Icighanwan u Aôndo.”—Luka 1:35.
8. Yesu yange lu kuren kwaghôron u profeti u sha kwagh u Mesiya shighe u za ér i er un batisema la nena?
8 Akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya la tese ijiir man shighe u a mar Yesu yô. Yange i mar Yesu ken Betelehem vough er i tsengaôron nahan. (Mika 5:2) Ken derianyom u hiihii la, Mbayuda lu veren ashe keghen mve u Mesiya kpoghuloo. Er ve lu keghen mve u Mesiya kpoghuloo yô, mbagenev gba pinen kwagh u Yohane u Eren Batisema ér: “Shin ka Kristu je neou?” Kpa Yohane kaa a ve ér: “U A hembem agee ngu van.” (Luka 3:15, 16) Shighe u Yesu lu anyom 30 ve za hen Yohane sha mbee u inyom i 29 ér a er un batisema la, Yesu hingir Mesiya sha shighe vough. (Dan. 9:25) Yesu maa hii tom na u vesen u pasen kwagh la, lu kaan ér: “Ayange kuma, tartor u Aôndo mgbôghom ve.” (Mar. 1:14, 15)
9. Er mbahenen mba Yesu fa hanma kwagh cii ga nahan kpa, lu nyi i na ve ve na jighjigh ér Yesu ka Mesiyaa?
9 Nahan kpa, yange gba u ior vea sôr mnenge u ve lu a mi sha kwagh u Mesiya la. Gadia ve lu kaan ér Yesu ka Tor, kpa hen shighe la ve fa er Yesu una za tema tor sha ken hemen la ga. (Yoh. 12:12-16; 16:12, 13; Aer. 2:32-36) Kpa shighe u Yesu pine mbahenen nav ér, “ne mba kaan ner, Mo M ngu ana?” la, Peteru na un mlumun wang nahan ér: “We U ngu Kristu Wan u Aôndo u uma.” (Mat. 16:13-16) Shighe u mbahenen mba Yesu kpishi kera za a na ityô ga sha ci u ve nôngo gbev sha ityesen i Yesu igen la kpa, Peteru na mlumun nahan.—Ôr Yohane 6:68, 69.
Ungwan Imo i Mesiya
10. Hii nan ve Yehova ôr var var ér gba u a ungwan imo i Wan naa?
10 Shighe u Wan u Aôndo u môm môm lu sha la, lu or u ken jijingi u ageegh. Shighe u lu shin tar la, Yesu ‘due hen Ter’ na. (Yoh. 16:27, 28) A kaa ér: “Ityesen i M tesen, ka i Yam ga, kpa ka i Un u A tindim la.” (Yoh. 7:16) Shighe u i gema Yesu sha iengem la, Yehova ôr kwagh u tesen ér ka Yesu a lu Mesiya ye, a kaa ér: “Ungwan nen Un.” (Luka 9:35) Sha nahan yô, ungwan imo i Un u i Tsough Un ne. Gba u se lu a jighjigh u nan shi se eren ityom i dedoo ve se kôr cio u eren kwagh ne ye, man akaa ne nga hange hange sha u eren ishima i Aôndo shi zuan a uma u tsôron kpaa.—Yoh. 3:16, 35, 36.
11, 12. (a) Mbayuda mba ken derianyom u hiihii la yange ve lumun ér Yesu ka Mesiya ga sha atôakyaa a nyi? (b) Lu unô ve na Yesu jighjighii?
11 Er akav lu kpishi a tesen ér Yesu ka Mesiya nahan kpa, Mbayuda mba ve lu ken derianyom u hiihii la kpishi venda un. Sha ci u nyi? Lu sha ci u ve lu a mbamhen vev sha kwagh u Mesiya, kua mhen u ve lu a mi ér or shon nana lu mesiya u eren pati, u nana yima ve sha ikyev i mkighir u Mbaroma la kpaa. (Ôr Yohane 12:34.) Mhen ve ne na yô, ve lumun Mesiya u kure akaaôron a profeti aa a kaa ér ior vea laha un shi vea ta un kera shi una ya ican shi a hoghol un a angev man a wua un kpaa la ga. (Yes. 53:3, 5) Mbahenen mba Yesu mba mimi mbara je kpa yange lan ve ishima er a yima Iserael sha ikyev i Mbaroma ga yô. Nahan kpa, ve za hemen u dondon un sha mimi her, shighe karen yô, ve mase kaven wang.—Luka 24:21.
12 Ityôkyaa igen i i na ve ior venda u lumun ér Yesu ka Mesiya yô, lu atesen a na a yange taver mbakpishiv u lumun la. U or nana kuma u nyôron ken Tartor yô, gba kpee u nana “nyiman iyol i nan” shi nana ‘ya iyol’ i Yesu shi nana ma awambe a na shi ‘á mar nan hegh’ shi nana lu ‘or u tar ne ga.’ (Mar. 8:34; Yoh. 3:3; 6:53; 17:14, 16) Mbamoron iyol man mbanyarev kua mbaimangerev cii yange ve nenge ér akaa ne taver gande u kuran. Nahan kpa, Mbayuda mba hiden a ayol a ve ijime yô lumun Yesu ér ngu Mesiya, di er Mbasamaria mbagenev kpa kaa nahan, ér: “Se fa er Ngun A lu Oryiman u tar mimi je yô.”—Yoh. 4:25, 26, 41, 42; 7:31.
13. Yange i cagh Yesu ikishinguhar sha injakwagh nena?
13 Yesu tsengaôron ér upristi mba tamen vea ôr un ijir i kuu shi Atôatyev aa wua un, kpa sha iyange i sha utar la una nder shin ku. (Mat. 20:17-19) Shighe u na mlumun sha mpin u Mkohol u mbaajiriv pine un, ve kaa ér un ngu “Kristu Wan u Aôndo” la, ve ôr un ijir ve kaa ér a tuhwa Aôndo. (Mat. 26:63-66) Pilatu kpa kaa ér Yesu “er ma kwagh man i lu wuan un ga,” kpa er Mbayuda kaa ér Yesu ngu or u numun ior ér ve hendan kwagh a gomoti yô, Pilatu “gema Un na er i hange ve la.” (Luka 23:13-15, 25) Yange ve “nyiman” shi ve zua zwa ve wua “Tor u uma,” shin er akav lu kpishi a tesen ér lu Aôndo je tindi un nahan kpaa. (Aer. 3:13-15) Nahan sha Iyange i Paseka u inyom i 33 la, i “gber” Mesiya di er i tsengaôron nahan, i mande un sha kon u mtsaha. (Dan. 9:26, 27; Aer. 2:22, 23) Er Yesu kpe ku u nyoon tsung ne yô, lu “ikishinguhar” je i cagh un la, di er i tsengaôron ken Genese 3:15 nahan.
Er i Hii Ve Yange Gba u Mesiya Una Kpe Yô
14, 15. (a) Lu sha ci u atôakyaa ahar a nyi Yehova de ér Yesu a kpe? (b) Shighe u i nder Yesu shin ku kera la, yange er nyi?
14 Yehova yange de ér Yesu a kpe sha ci u atôakyaa a vesen ahar. Kwagh u hiihii yô, mtil u Yesu tile sha mimi zan zan ku na la kure vegher u vesen u “kwaghmyer” la. Yange tese sha gbenda u hemban doon cii ér or u vough nana fatyô u “civir Aôndo” sha mimi shi kenden a mtemtor u Aôndo sha, shin er nana tagher a ameen a Satan una va a mi sha a nan kpoghuloo nahan kpaa. (1 Tim. 3:16) Kwagh u sha uhar yô, er Yesu kaa nahan, ‘Wan u or va . . . sha u Una na uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi.’ (Mat. 20:28) “Ipaan” i Yesu na ne kimbi mtsaha u isholibo man ku u Adam yange na ônov nav dyako a mi la, nahan Yesu na yô, hingir u mba ve lumun Yesu ér ka gbenda u Aôndo u myom cii vea fatyô u zuan a uma u tsôron.—1 Tim. 2:5, 6.
15 Kristu yange tse shin uwar ayange atar yô, i nder un, shi yange ande hen mbahenen nav ken ayange 40, lu tesen ér un ngu uma shi lu tesen ve akaa seer kpaa. (Aer. 1:3-5) Been yô, maa kôndo yem sha za na Yehova injar i nagh ku doon tsung ku a na sha uma na la, shi lu keghen shighe u una hii u hemen ken Tartor u Mesiya la. Kpa cii man shighe la yô, tom lu kpishi u Yesu una er yô.
Yesu Ngu Kuren Tom Na u Mesiya
16, 17. Pase tom u Mesiya u Yesu er shighe u kôndo yem sha la.
16 Hii shighe u i nder Yesu la zan zan ken uderimbaanyomov mba karen mbara, Yesu ngu nengen sha akaa a a lu zan hemen ken tiônnongo u Kristu, u i ver un Tor shami la sha mimi her. (Kol. 1:13) Shighe a kuman yô, una hii u yaren tom a tahav nav mbu a lu Tor u Tartor u Aôndo la. Akaaôron a profeti a Bibilo man akaa a a lu eren ken tar ne la tese ér mtemtor u Yesu la hii ken inyom i 1914, shi kape shighe u “mkurtar” kpa a hii je la. (Mat. 24:3; Mpa. 11:15) Yange mba veren Yesu tor ica i gbe ga yô, a hemen uicighan mbatyomov ve daa Satan man azôv a na cii sha ve gbihi shin tar.—Mpa. 12:7-10.
17 Tom u pasen kwagh shi tesen ior u Yesu yange hii ken inyom i 29 la ngu zulum u kuusu. Ica a kera gba ga tsô una ôr mbaumav cii ijir. Maa una kaa a mba ve lu er ka iyôngo, mba ve lumun ér ngu gbenda u Yehova u myom la ér ve ‘ya dyako u tartor u i ver sha ci ve hii sha igbetar je la.’ (Mat. 25:31-34, 41) A tim mba ve vende u lumun Yesu ér ngu Tor la cii sha shighe u una hemen akum a sha, sha u timin mbaaferev cica cii kera la. Yesu maa una kange Satan una gbihi un kua azôv a na cii shin “ihungwa i i ze kweng la.”—Mpa. 19:11-14; 20:1-3.
18, 19. Kanyi Yesu a er sha u kuren tom na u Mesiya laa, man kwagh ne gema va a nyi sha ci u uumace mba ungwan tindii?
18 Sha shighe u Hemen u Anyom Dubu la, Yesu una kuma vough sha atiatom a na cii, er “Orwasenmhen u Kpilighyol, Aôndo u Ageegh, Ter u tsôron, Wantor u Bem” nahan. (Yes. 9:6, 7) Uumace vea hingir vough sha ikyev i hemen u Tartor na la, kua mba a nder ve shin ku la cii. (Yoh. 5:26-29) Mesiya una hemen uumace una za a ve hen “ambor a mngerem ma umam,” shi una wase uumace mba ungwan tindi vea ember ikyaryan i bem vea Yehova. (Ôr Mpase 7:16, 17.) Ikyaren i masetyô la ia karen kera yô, a kende mbahembanato cii, kua Satan man azôv a na “ken ber u usu,” nahan a mase caghen “iyô” ityough.—Mpa. 20:10.
19 Nenge er Yesu a kur tom na u Mesiya la sha gbenda u kpilighyol a mshi shio sha wono! Tar u ua hingir paradiso la ua iv a uumace mba a yima ve la, vea lu uma gbem sha won ken mkpeyol u vough kua msaanyol. Á kar a aheen sha icighanti u Yehova kera, shi a paase ahon a gban a sha kwagh u ian i Yehova a lu a mi i hemen la kera jimin cii. Dyako i vesen ngi keghen mba ve lumun Un u Aôndo a ver un Tor la cii ken hemen.
Ú Zua a Mesiya Vee?
20, 21. Ka atôakyaa a nyi u lu a mi a ôron mbagenev kwagh u Mesiyaa?
20 Hii ken inyom i 1914 la zan zan nyian, se mba uma hen shighe u pa·rou·siʹa, shin mve u Kristu. Er se fatyô u nengen a mve u Yesu u a lu Tor u Tartor u Aôndo ne sha ashe kpôghôô ga nahan kpa, akaaôron a profeti nga kuren je ka ashe tugh ga. (Mpa. 6:2-8) Nahan kpa, ior mba sha ayange ne venda akav a tesen mve u Mesiya la vough er Mbayuda mba sha derianyom u hiihii kpa venda nahan. Ior mba sha ayange ne kpa ka or u nana yima ve sha u hemen tar ne la, shin abunde kpa nana er tom sha ikyev i mbahemenev mba tar ne yô ve keren ye. Kpa we yô u va hingir u fan wer, Yesu tema Tor ken Tartor u Aôndo hegen. Yange saan we iyol shighe u ú va fa kwagh ne la ga he? We kpa yange u kaa ikyaa i mbahenen mba ken derianyom u hiihii la wer: “Se zua a Mesiya ve.”
21 Ka wea pasen ior mimi u ken Bibilo nyian nahan, u te iwanger sha tom u Yesu a er sha ci u ngu Mesiya la kpa? Aluer u ngu eren nahan yô, u hemba lun a iwuese sha kwagh u Yesu a er sha ci wou man u a lu eren hegen shi una va er ken hemen la cii. We kpa u pasen mba hen tsombor wou kua azende a ou kwagh u Mesiya, er Anderia man Filibu nahan je ka u henen a hen ga. Hii nan u hidi u tsee ishima u za tese ve wer Yesu Kristu ka Mesiya u ityendezwa la, ka gbenda u myom u Aôndo ga?
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Mbahenen mba ken derianyom u hiihii la yange ve fa Mesiya nena?
• Lu sha ci u atôakyaa a vesen ahar a nyi Yesu kpe?
• Yesu una er nyi ken hemen sha u kuren tom na u Mesiyaa?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 21]
Lu nyi i wase ior mba ken derianyom u hiihii la u fan ér Yesu ka Mesiya u ityendezwaa?
[Foto u sha peeji 23]
Ka wea pasen mbagenev kwagh nahan, u te iwanger sha tom u Mesiya u Yesu a er la kpa?