Doo U Ú Tsegha Iyol You Sha Ci U Yehova Sha Ci U Nyi?

“Hen tugh mbun je ortyom u Aôndo u m lu u Na, m civir Un kpaa la, a va tile a mo.”—AER. 27:23.

1. Gba u mba ve soo ér i er ve batisema mbara vea vande eren nyi, man kwagh ne gema va a mbampin mba nyi?

 MÔM ken mbampin mba ka i pine mbaeren batisema shighe u i ne kwaghôron u batisema i bee kera yô, ka: “Ú gema ishima sha asorabo ou shi ú tsegha iyol you sha ci u Yehova wer u er ishima na sha ci u nagh ku Yesu Kristu a ne la vee?” Gba u Mbakristu vea tsegha ayol a ve sha ci u Yehova sha ci u nyi? U tseghan ayol a ase sha ci u Aôndo la una wase se nena? Hii nan ve saa or a tsegha iyol i nan sha ci u Aôndo ve una lumun a mcivir u nana? Gba u se vande timen sha ishember i iyoltseghan la ve se kav inja i mbamlumun mba i ne sha mbampin mban ye.

2. Inja i u or tseghan iyol i nan sha ci u Yehova la ér nyi?

² Inja i u or tseghan iyol i nan sha ci u Aôndo la ér nyi? Nenge er apostoli Paulu yange ôr kwagh u ikyaryan na vea Aôndo yô. Er tso lu nôngon u urun a Paulu kua mbagenev la, a yila Yehova ér “Aôndo u m lu u Na” la. (Ôr Aerenakaa 27:22-24.) Mbakristu mba mimi cii mba kwagh u Yehova. Nahan kpa tar cii gema “ngu sha ikyev i Orbo.” (1 Yoh. 5:19) Mbakristu mba hingir kwagh u Yehova zum u a lumun iyoltseghan i ve tsegh sha ci na ken msen la. Imba iyoltseghan la ka ityendezwa i or nan er a ishima i nan yô. Or ka nana tseghan iyol i nan cii yô, i er nan batisema sha u mirin nan shin mnger.

3. Batisema u Yesu la tese nyi, man mbadondon un vea dondo ikyav na la nena?

³ Yesu yange ver se ikyav sha shighe u a tsegha iyol na sha u eren ishima i Aôndo a ishima na la. Er yange i mar un ken ikurior i Iserael, i í vande tseghan i sha ci u Aôndo la yô, un kpa i tsegha un. Nahan kpa, yange er kwagh sha shighe u i lu eren un batisema la hemba er Tindi tese ér i eren la. Mkaanem ma Aôndo kaa ér, Yesu yange kaan ér: “Nenge, M va, . . . ka sha u eren ishima You, Aôndo.” (Heb. 10:7; Luka 3:21) Nahan batisema u Yesu la tese ér a na iyol na hen Aôndo sha u eren ishima i Ter na. Zum u mbahenen mba Yesu kpa ve ne ayol a ve ér i er ve batisema yô, mba dondon ikyav na la. Nahan  kpa, batisema u ka i er ve shin mnger la ka i lu u tesen ken igbar ér ve vande tseghan ayol a ve sha ci u Aôndo ken msen.

Mbamtsera mba Iyoltseghan i Ve Se a Mi La

4. Ikyar i Davidi ya vea Yonatan la tese se nyi sha kwagh u iceghzwaa?

⁴ Iyoltseghan i Mbakristu ka kwagh u vesen. Iyoltseghan gban kan di iceghzwa tseegh tsô ga. Kpa iyoltseghan ia wase se nena? De se tôô iceghzwa se kar sha iyoltseghan tsô se nenge er iceghzwa i eren ken ikyar i uumace ve ye ayol a ve la i ve a mbamtsera yô. Ikyav i môm yô ka ijende. Aluer u soo u zuan a iwasen hen ma ijende you yô, a gba u ú lumun u eren tom u i gbe u ijende ia er la. Gba u ú tangen iyol ga, inja na yô, u nenge wer ka tom wou u wan ijende you la ikyo. Môm ken ikyaryan i í er kwagh u í ken Bibilo tseer tseer yô ka ikyar i Davidi ya vea Yonatan la. Davidi vea Yonatan yange ve tôndo zwa ayol a ve ér vea lu akar. (Ôr 1 Samuel 17:57; 18:1, 3.) Shin er ior ve fe kôron imba ijende ne ga nahan kpa, mba ve ye ikyar ayol a ve ka vea nenge ér mba a tom u wan ijende ve ikyo yô, ijende ve la i hemba taver cii.—Anz. 17:17; 18:24.

5. Kpan yange nan zua a iwasen i tsôron sha ikyev i orvesen u nan u lun a inja i dedoo nena?

⁵ Tindi u Aôndo yange na Mbaiserael la kpa tese ikyaryan igen i mba ve ya ikyar ayol a ve la zuan a iwasen yô. Yange kpan una soo u tsôron ken kpan sha ci u orvesen na u lun a inja i dedoo yô, a tôndo zwa a orvesen u nan la. Tindi kaa ér: “Aluer kpan la nan kaa gbar gbar er: Terem man kwase wam kua mbayev av ve doom ishima, nahan me due ken kpan ga yô; nahan, ter u nan a̱ za a nan hen Aôndo, a̱ va a nan hen hunda, shin hen kpande u imbusuhunda; ter u nan la, a̱ pev nan togh sha sua, nahan nana eren un tom gbem sha won.”—Eks. 21:5, 6.

6, 7. (a) Iceghzwa ka i wase ior nena? (b) Kwagh la tese se nyi sha kwagh u ikyaryan yase vea Yehovaa?

⁶ Ivese ka ikyaryan i mba ve vese ayol a ve la ve er iceghzwa i vesen yô. Iceghzwa ve la ka i sha ma kwatakerada ga, kpa ka i ve er a or jim jim yô. Aluer kwase man nomsoor ve er ivese ga kpa mba tsan imôngo, yô, vea fatyô u lun ken mkor u mimi ga, ve kua mbayev vev cii. Kpa mba ve vese ayol a ve sha icivir yô, mba a ityôkyaa i ken Ruamabera i í gbe u vea nôngo vea sôr mbamtaver vev sha dooshima shighe u mbamzeyol ve dugh yô.—Mat. 19:5, 6; 1 Kor. 13:7, 8; Heb. 13:4.

⁷ Sha ashighe a tsuaa la, ior zuan a iwasen sha u tseghan zwa ér vea er ma kpenga shin tom sha tindi vough. (Mat. 20:1, 2, 8) Kape nyian kpa i lu vough je la. U tesen ikyav yô, ka se vande wan uwegh shin ma ngeren u sha tindi cii ve se hii u eren ma kpenga vea or shin se hii u eren tom vea ma kômpeni ye. Nahan yô, aluer iceghzwa i wasen azende man mba ve vese ayol a ve la, shi i wasen mba ve lu eren tom imôngo yô, u tseghan ayol a ase sha ci u Yehova vindi vindi la una hemba lun se a iwasen cii! Hegen se nenge er ior mba sha ayange a tsuaa la yange ve zua a iwasen sha mtsegh u ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova Aôndo la, man er kwagh ne a hembe iceghzwa ica je yô.

Mtsera u Iyoltseghan sha ci u Aôndo Yange Va Mbaiserael a Mi La

8. Mtsegh u Mbaiserael tsegha ayol a ve sha ci u Aôndo la tese nyi?

⁸ Ikyurior i Iserael cii yange i hingir kwagh u Yehova sha shighe u i̱ tôndo zwa a Aôndo la. Yehova yange kohol ikyurior la hen kpe u Uwo u Senai, maa a kaa a i̱ ér: “Aluer né veren ato sha kwaghôron Wam mimi je, shi né waan ikyuryan Yam ikyo kpaa yô, nahan akuraior a sha won cii, ka ne né hingir kwagh Wam iyol Yam je ye.” Ior cii maa kaa zwa môm ér: “Akaa a TER A kaa cii, sé er.” (Eks. 19:4-8) Mtsegh u Mbaiserael tsegha ayol a ve sha ci u Aôndo la tese ér lu di iceghzwa i eren ma kwagh tseegh tsô ve er ga. Inja na yô, yange ve lu kwagh u Yehova, shi Yehova kpa eren kwagh a ve vough er ka ‘kwagh Na iyol Na’ nahan.

9. Mbaiserael yange ve zua a iwasen sha iyoltseghan ve sha ci u Aôndo nena?

⁹ Mbaiserael zua a iwasen er ve hingir kwagh  u Yehova yô. Yehova yange eren kwagh a ve sha mimi shi waan ve ikyo vough er mbamaren ka ve wa wan ve ikyo nahan. Aôndo yange kaa a Mbaiserael ér: “Wan u man atumba una hungul ngô na je kpa, mhôônom maa kôr un a wan u a dugh ken iyav nav la gaa? Shin ve yô, á hungul ve, kpa Mo yô, ú hungur Mo ga.” (Yes. 49:15) Yehova yange na ve Tindi ér a hemen ve shi taver ve asema sha ikyev i uprofeti shi kuran ve sha ikyev i mbatyomov kpaa. Orngeren pasalmi ugen nger ér: “[Yehova ka] A tesen Yakob mkaanem Nam, man Iserael kpaa akaawan a Na man ajir a Na a ôron. Akuraior agen cii, A er a i mô nahan ga.” (Ps. 147:19, 20; ôr Pasalmi 34:7, 19; 48:14.) Er Yehova yange nengen sha ikyurior i i̱ hingir kwagh na sha ayange a tsuaa la nahan, kape nyian kpa una nenge sha mba ve tsegh ayol a ve sha ci na je la.

Er i Hii Ve i Doo u Se Tsegha Ayol a Ase sha ci u Aôndo Yô

10, 11. Í mar se ken tsombor u Aôndoo? Ta iwanger.

¹⁰ Alaghga Mbakristu mbagenev vea nguren henen sha kwagh u tseghan ayol a ve sha ci u Aôndo shi eren batisema yô, vea pine ayol a ve ér, ‘Hii nan ve i gbe u saa me tsegha iyol yam sha ci u Aôndo keng ve me civir unuu?’ Ka sea henen sha mtil wase sha ishigh ki Aôndo hegen yô, i hemba wanger se er i hii ve kwagh a lu nahan yô. Umbur wer, isholibo i Adam la na yô, se cii i mar se ken tsombor u Aôndo ga. (Rom. 3:23; 5:12) U se tseghan ayol a ase sha ci u Aôndo la ka kwagh u vesen u i gbe u se er ve una lumun ér se lu ken tsombor na u sha won cii yô. De se nenge ityôkyaa.

¹¹ Mô wase môm kpa nan ngu a ter u sha marami u nana fatyô u nan se uma u tsôron er Aôndo yange wa ishima la ga. (1 Tim. 6:19) Yange i mar se se lu ônov mba Aôndo ga, sha ci u zum u uumace mba hiihii mbara er isholibo la, uumace cii hingir u paven a Ter man Orgban ve u lun a dooshima la. (Nenge Duteronomi 32:5.) Hii shighe la je, uumace cii kera lu ken tsombor u Yehova u sha won cii ne ga, kpa u hingir u paven a Aôndo.

12. (a) Uumace mba ve yen ne vea er nan ve a lumun ve ken tsombor u Aôndoo? (b) Ka akaa a nyi i gbe u se er cii ve a mase eren se batisemaa?

¹² Nahan kpa, se asange asange se fatyô u pinen Aôndo ser a lumun se ken tsombor na, se hingir mbacivir un mba a lumun ve yô. * Kpa mbaasorabo, er se nahan, se fatyô u eren kwagh nahan je kpa? Apostoli Paulu kaa ér: “I hime se a Aôndo sha ku u Wan Na zum u se lu mbaihyomov la.” (Rom. 5:10) Shighe u ka sea eren batisema la, ka se sôn Aôndo ser a na se imoshima i wang sha er se kuma u una lumun mcivir wase yô. (1 Pet. 3:21) Kpa cii man i er se batisema yô, akaa nga a ka i gba u se er yô. Ka i gba u se fa Aôndo shi se hen u suur sha a na shi se gema ishima man igbenda yase kpaa. (Yoh. 17:3; Aer. 3:19; Heb. 11:6) Kwagh ugen kpa ngu u i gbe u se er cii ve a mase lumun se ken tsombor u Aôndo yô. Kwagh shon yô kanyi?

13. Hii nan ve i doo u or nana tsegha iyol i nan sha ci u Aôndo sha er una lumun nan ken tsombor u mbacivir Unuu?

¹³ Cii man or u nan lu paleghaa a Aôndo nana hingir môm ken tsombor u mbacivir Aôndo mba a lumun a ve la yô, a gba u nana vande eren iceghzwa a Yehova. Ikyav ne ia wase se u fan er i hii ve i gbe u kwagh a lu nahan yô. Tôô ase wer, ma ter u lun a icivir soo u zungwen ma wanyekwaor u a lu ancôghol yô mhôônom, shi nan soo u ngohol wanyekwaor shon ér a hingir môm ken tsombor na. I fa ter la ér ka or u lun a inja i dedoo. Nahan kpa, cii man nana lumun ér wanyekwaor la ka wan u nan yô, gba u wanyekwaor la una er iceghzwa. Nahan ter la kaa ér: “Cii man m lumun mer u ngu wan wam yô, m soo u fan aluer ú soom shi ú naan mo icivir wer m ngu ter u yô.” Saa wanyekwaor la nana lumun u eren iceghzwa ve ter la una lumun nan ken tsombor na ye. Nahan ka sha mi ga he? Kape Yehova kpa i lu mba ve tsegh ayol a ve sha ci na mbara tseegh a lumun ér ve lu ken  tsombor na je la. Bibilo kaa ér: “Anmgbianev av, m ngu zamber a ven sha mhôônom ma kôron ma Aôndo mer, gema nen ayol a en na nen nagh ku uma a mi, icighannagh ku doon Aôndo.”—Rom. 12:1.

Iyoltseghan Ka Ikyav i Tesen Dooshima man Jighjigh u Nan

14. Iyoltseghan ka ikyav i tesen dooshima sha nyi gbenda?

¹⁴ Ka sea tsegha ayol a ase sha ci u Aôndo yô, se lu tesen ser Yehova doo se ishima a ishima yase i môm. Iyoltseghan zua vea iceghzwa i ivesegh sha igbenda igen. Orkwasehe u nan lu Orkristu ka nan tese dooshima u nan sha u tôndon zwa ér nana eren kwagh a kwase u nan sha mimi, a̱ lu nyi je ia er kpaa. Ka i er iceghzwa ne a or, ka i lu di u tôndon zwa u eren ma kwagh tseegh tsô ga. Orkwasehe u nan lu Orkristu la nan fa ér, aluer nan er iceghzwa ga yô, nana fatyô u lun vea kwase u nan la imôngo ga. Kape se kpa i gbe u saa se tsegha ayol a ase sha ci u Yehova keng ve se fatyô u ember averen a mba ve lu ken tsombor u mbacivir un ve zough a mi je la. Nahan ka se tsegha ayol a ase sha ci u Aôndo sha ci u, er se yen nahan kpa, se soo u lun kwagh na shi se kange ishima ser se eren kwagh a na sha mimi, a̱ lu nyi je ia er kpaa.—Mat. 22:37.

15. Iyoltseghan ka ikyav i tesen jighjigh u nan nena?

¹⁵ Ka sea tsegha ayol a ase sha ci u Aôndo yô, se tese ser se mba a jighjigh u nan. Kwagh ngu a lu nahan sha ci u nyi? Jighjigh u se ne Yehova la na yô, se mba a vangertiôr ser, u kporom hen Aôndo la ka kwagh u i doo u se er yô. (Ps. 73:28) Se fa ser, er se lu ken atô u “kov u lun kpe u geseghee ne” yô, a lu se ican kpishi u zenden vea Aôndo, kpa se na jighjigh a ityendezwa i Aôndo a er ér una wase se sha iniôngon yase la. (Fil. 2:15; 4:13) Se fa er se yen yô, kpa se mba a vangertiôr ser Yehova una zungwe se mhôônom shighe u se er kwagh u vough ga je kpaa. (Ôr Pasalmi 103:13, 14; Mbaromanu 7:21-25.) Se na jighjigh ser Yehova una na se injar sha mtil sha mimi wase la.—Yobu 27:5.

Iyoltseghan sha ci u Aôndo Ngi Ne Msaanyol

16, 17. Hii nan ve u tseghan ayol a ase sha ci u Yehova la a ne se msaanyoloo?

¹⁶ U tseghan ayol a ase sha ci u Yehova la ve a msaanyol, sha ci u a wa u se geman ayol a ase cii wan sha ikyev na la ker. Yesu yange ôr mimi u vesen ne zum u a kaa ér: “U nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh” la. (Aer. 20:35) Shighe u Yesu lu eren tom na shin tar la, yange saan un iyol sha mimi sha ci u lu nan a na kwagh. Yange a hingir hange hange yô, Yesu a yem wasen mbagenev ér ve zua a gbenda u zan ken uma u tsôron la a m-mem man kwaghyan shio shi a ker mkpeyol na kpaa ga. (Yoh. 4:34) Yange doo Yesu u eren kwagh u una na a saan Ter na iyol yô. Yesu kaa ér: “M eren akaa a doon Un gbem.”—Yoh. 8:29; Anz. 27:11.

¹⁷ Nahan yô, Yesu lu tesen mbadondon un gbenda u uma u hemban doon cii zum u a kaa ér: “Aluer anti or a sar nan ka van a Mo ityô yô,  nana̱ nyiman iyol i nan” la. (Mat. 16:24) Aluer se er nahan yô, se hemba kporom hen Yehova cii. Ma orgen ngu u se wa ayol a ase sha ikyev i nan ve nana hemba nengen sha a vese sha dooshima yôô?

18. U se tseghan ayol a ase sha ci u Yehova la hembe nan se msaanyol a u or tseghan iyol i nan sha ci u ma kwagh ugen shin ma orgen la sha ci u nyi?

¹⁸ Aluer se tsegha ayol a ase sha ci u Yehova shi se za hemen u eren sha iyoltseghan yase la sha u eren ishima na yô, a hemba saan se iyol a u tseghan ayol a ase sha ci u ma kwagh ugen shin ma orgen la. U tesen ikyav yô, ior kpishi na uma ve jimin cii sha u keren inyaregh, kpa saan ve iyol ga shi ve zua a mkom u mimi kpaa ga. Nahan kpa, mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova la mba zough a msaanyol u tsôron. (Mat. 6:24) Ian i civirigh i lun “mbashirentom a Aôndo imôngo” la ka i na ve msaanyol, nahan kpa, ve tsegha ayol a ve sha ci u Aôndo, ka sha ci u ma tom ga. (1 Kor. 3:9) Ma orgen ngu u nana hemba wuese mne u ve ne ayol a ve la a na ga. Una na mbacivir un sha mimi vea hide a hingir hegh sha er vea zua a iwasen sha erdoo na gbem sha won yô.—Yobu 33:25; ôr Mbaheberu 6:10.

19. Ka ian i civirigh i nyi mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova ve lu a mini?

¹⁹ Aluer u tsegha iyol you sha ci u Yehova yô, u seer kporom ikyua a na. Bibilo kaa ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” (Yak. 4:8; Ps. 25:14) Ken ngeren u a dondo la, se time sha ityôkyaa i i ne se vangertiôr u hingir kwagh u Yehova yô.

[Ngeren u shin kpe]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Inja i u or tseghan iyol i nan sha ci u Aôndo la ér nyi?

• Aluer se tsegha ayol a ase sha ci u Aôndo yô, kwagh la una wase se nena?

• Hii nan ve i gbe u Mbakristu vea tsegha ayol a ve sha ci u Yehovaa?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 6 la]

Aluer se mba eren sha iyoltseghan yase yô, a saan se iyol gbem sha won