“Ian i Mbayev Ve Lu a Mi i Vesen ken Jijingi La”
“Ian i Mbayev Ve Lu a Mi i Vesen ken Jijingi La”
GBAATOM u nengen sha kwagh u mkpeyol u mbayev ken tar u Sweden yange er sema mkohol sha uwer u Disemba 9, 2008. Itine i mkohol la lu “Ian i Mbayev Ve Lu a Mi i Vesen ken Jijingi La.” Ior lam hen mkohol la due a mbamhen kpishi. Ve mba shon yô lu ior mba ken Côôci i Sweden man iniongo i aduaav igen ken Mbakristu Mbaaiev man mba ken kwaghaôndo u Mbamusulumi kua mba ve ne jighjigh ér a kwaghaôndo shio kpa uumace vea fatyô u lun ken mkpeyol la.
Ken mba ve lam la, orhemen adua ugen kaa ér: “Or a fatyô u pasen er akaaôron a Bibilo a lu a iwasen kpishi sha ci u mvese u mbayev u ken jijingi la vough za been ga.” Akaaôron a ken Bibilo nga wasen mbayev u vesen ken jijingi nena?
Orhemen adua la kaa ér: “Avur man akaaôron a ken Bibilo la nga a na mbayev kwagh u vea hen sha mi shi vea gbidye kwar sha mi sha tseeneke ve yô.” A ôr “kwagh u Adam man Ifa man kwagh u Kain man Abel man kwagh u Davidi vea Goliati man mmar u Yesu man kwagh u Sakiu u lu orngoholkpandegh la man injakwagh i wan u a undu ter na la man injakwagh i Orsamaria u zungwen mhôônom” la.Yange ôr akaa ne ér ka “akaaôron agen aa a lu akav a wasen [wanye] u henen sha akaa a hange hange ken uma je ne, ambaakaa er icugh man mhôônom ma zungwen man ihyom i kôron man iheen man iyongo i himen man dooshima u anmgbianev u tangen iyol ga la nahan.” Shi a kaa ér: “Avur a a er akaaôron ne la nga a akav a aa wase mbayev u yaren tom a mi ken uma ve man a lu ve a inja kpishi yô.”
Akperan nga ga, u taver ior ishima ér ve ôron Bibilo la ka kwagh u dedoo. Nahan kpa, sha mimi yô, mbayev vea fatyô u ‘henen sha kwagh u ve er ken Bibilo la shi gbidyen kwar sha mi sha tseeneke ve,’ maa kaven kwagh la voughlo?
Mbaganden je kpa, ka i gba u a pase ve kwagh u Ruamabera a kaa la. Ikyav i tesen yô, Bibilo ôr se kwagh u orgen u lu ôron Ruamabera, ‘henen sha kwagh shon shi gbidyen kwar sha mi,’ kpa fatyô u vesen ken jijingi ga yô. Or la lu ititor i ken Etiopia. Yange lu ôron kwaghôron u profeti u Yesaia, kpa kav inja i kwagh u lu ôron la ga. Er soo u kaven loho u profeti la yô, a lumun ér Filibu a pase un kwagh u lu ôron kpa kaven ga la. (Aer. 8:26-40) Ka Oretiopia la tseegh yange gba u a pase un kwagh u Ruamabera a kaa ga. Se cii gba u a pase se kwagh u avur a Ruamabera a kaa la, hemban cii je yô mbayev.
Bibilo kaa a vese ér: “Lanegh kange wanye ken ishima.” (Anz. 22:15) Gba u a yese mbayev shi a tese ve, nahan mbamaren vev mba a tom u tesen ve u lun a aeren a dedoo shi tesen ve akaa a ken jijingi, aa a har sha Bibilo man kwagh u i tesen ken tiônnongo u Kristu la. Mbayev mba a ian i ngohol imba ityesen man myese la. Hii shighe u ve lu iyev la je, gba u a wase ve sha er vea fa Bibilo a via ve yô, ka nahan man vea vese ken jijingi vea hingir “mbaganden . . . mba ve er tom sha mkav u ken ishima, [i] hoghor ve u paven kwagh u dedoo a kwagh u bo” la ye.—Heb. 5:14.