“Jijingi Man Kwasehe Mba Kaan Er: Va!”
“Jijingi Man Kwasehe Mba Kaan Er: Va!”
“Jijingi man kwasehe mba kaan er: Va! . . . Or u imura i ker nan yô, nana̱ va. Or u i sar nan kpaa, nana̱ va, nana̱ va ngohol mngerem ma umam gbilin.”—MPA. 22:17.
1, 2. Doo u se nengen akaa a Tartor ken uuma asev nena, man ka sha ci u nyi?
DOO u se nengen akaa a Tartor ken uuma asev nena? Yesu yange taver mbadondon un asema ér ‘ve vande keren tartor,’ shi bum a ve ér aluer ve er nahan yô, Aôndo una na ve kwagh u kwagh a gbe ve sha mi yô. (Mat. 6:25-33) Yesu tôô Tartor u Aôndo kar sha tagbede môm u taver ishe kpishi, u or u teen kasua nan zough a mi ve nan yem nan za “tee akaa a nan lu a mi la cii, nan za yam un” yô. (Mat. 13:45, 46) Hemba doon u se ver ishima sha tom u pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la gaa?
2 Er se vande nengen ken ngeren mba uhar mba hiihii mbara nahan, ka sea ôron kwagh vangertiôr shi sea yaren tom a Mkaanem ma Aôndo sha mfe ken tom wase u pasen kwagh la yô, se lu tesen ser jijingi u Aôndo ngu hemen se. Jijingi la wasen se sha gbenda u vesen ken tom u pasen kwagh u Tartor u se eren hanma shighe la. De se nenge nen gbenda u a wasen se la.
Loho Ú sha ci u Ior Cii!
3. Ka mngerem ma nyi i lehe uumace cii ér ve “va” ma?
3 Mba kaan uumace loho ugen sha iwasen i Icighan jijingi. (Ôr Mpase 22:17.) Loho shon kaa ér, i̱ “va” ma mngerem ma injaam, ma̱ má a bee ior imura yô. Ka mngerem ma iyolough ga. Shin er mngerem ma iyolough ma lu kwagh u hange hange ken uma u shin tar ne nahan kpa, Yesu lu ôron kwagh u mngerem magenem kposo, zum u a ôr mkaanem man a kwase u ken Samaria, u va u va kesen mngerem shin ijôr la, ér: “Hanma or u nana ma mngerem ma Mo Me na nan yô, imura ia kera kôr nan mayange ga; kpa mngerem ma Me na nan mara, maa hingir imbormnger ken a nan, maa saar zan zan uma u tsôron.” (Yoh. 4:1-14) Mngerem ma kpilighyol ma i lehe uumace er ve va ma ne̱ ma né uma u tsôron.
4. Lu nyi i na ve kwagh gba sha mngerem ma umam mara, man mngerem mara tile sha ityough ki nyi?
4 Kwagh hii u gban sha mngerem ma umam mara sha shighe u orumace u hiihii, Adam yange dondo kwase na Ifa ve hemba Yehova Aôndo ato, un u yange gba ve la. (Gen. 2:16, 17; 3:1-6) Yange i zenda nom man kwase u hiihii la ken sule u ú lu ya ve la kera, ér ‘Adam a̱ de naregh uwegh a̱ tôôn ityamegh ki kon u uma la a̱ yaan, a̱ tsôron ga.’ (Gen. 3:22) Er uumace ve dugh ken Adam yô, a na ior cii ve hingir u nyôron ken ku. (Rom. 5:12) Mngerem ma umam mara tile sha ityough ki akaa a Aôndo a ne sha ci u paan uumace mba ungwan imo i na sha ikyev i isholibo man ku kera, sha u ve lu a uma u vough gbem sha won ken Paradiso shin tar yô. Akaa a Aôndo a ne la cii har sha nagh ku ipaa ku Yesu Kristu na sha iyol na la.—Mat. 20:28; Yoh. 3:16; 1 Yoh. 4:9, 10.
5. Ka an nan tindi ér i̱ kaa ior ve va ‘ngohol mngerem ma umam gbilinii’? Na mpase.
5 Ka an nan tindi ér i̱ kaa ior ve va ‘ngohol mngerem ma umam gbilinii’? Uumace vea luun a hanma kwagh u i ne sha ikyev i Yesu ér ve zua a uma tsôron ken Anyom Dubu a Kristu una tema Tor la yô, akaa shon aa lu er ‘ifi u mngerem ma umam, u lun wang er krusetalu nahan.’ Í nenge ifi shon lu “duen ken ikônough ki torough ki Aôndo man ki Waniyôngo la.” (Mpa. 22:1) Sha nahan yô, ka Yehova, U a Ne Uma la a lu Imbor i mngerem ma ma ne uma u tsôron la ye. (Ps. 36:9) Ka Un a ne uumace ve zough a mngerem mara sha ikyev i “Waniyôngo,” Yesu Kristu ye. (Yoh. 1:29) Ifi u sha injakwagh ne ka gbenda u Yehova una bee a hanma kwaghbo u uumace ve nyer ker sha ci u ihyembeato i Adam la cii yô. Sha mimi yô, ka Yehova Aôndo je a tindi ér i̱ kaa ior ve “va” ye.
6. Lu hanma shighe “ifi u mngerem ma umam” la hii u kuana?
6 Shin er i lu shighe u Kristu una tema Tor Anyom Dubu la “ifi u mngerem ma umam” la una va iv poo nahan kpa, ifi shon hii u kuan sha “iyange i Ter,” i i̱ hii ken inyom i 1914, i̱ “Waniyôngo” hii u hemen sha Tartor u sha la. (Mpa. 1:10) Yesu yange tem tor sha yô, uumace maa hii u zuan a akaa agen a nan ve uma u tsôron. Akaa shon wa Bibilo, i̱ i̱ lu Mkaanem ma Aôndo la kpa ker, gadia i ôr kwagh u loho u Bibilo ér loho shon ka mngerem. (Ef. 5:26) Loho u Aôndo a tindi ér ior ve va “ngohol mngerem ma umam” sha u ungwan loho u dedoo u Tartor shi eren kwagh u kaa la ngu sha ci u ior cii. Kpa ka an nan lu kaan ior loho shon sha iyange i Ter nee?
“Kwasehe” Ngu Kaan Ér, “Va!”
7. Ka unô yange ve hii u kaan ior loho u Aôndo a tindi ér i̱ “va” la sha “iyange i Ter” nee, man ka u ior ve va hana?
7 Ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve lu nôngo u kwasehe la yange ve hii u kaan ior loho u Aôndo a tindi ér i̱ “va” la ye. Ka unô i lôhôn ve ér ve̱ va? Jighilii yô, kwasehe hide ngu kaan a iyol na ér, “Va!” ga. Mkaanem ma kwasehe man ma sha ci u mbara mba ve lu a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron shin tar, zum u a nôngo “ityav mbi iyange i vesen i Aôndo, Uhembanagee la” a bee kera la.—Ôr Mpase 16:14, 16.
8. Kanyi i tese ér hii ken inyom i 1918 la je Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba kaan ior loho u Yehova zan zan nyiana?
8 Mbadondon mba Kristu mba i shigh ve mkurem mbara yange ve hii u kaan ior loho la ken inyom i 1918 la je. Ken inyom la, kwaghôron u ken igbar u lu a itinekwagh ér “Millions Now Living May Never Die” (Ior Umiliôn Imôngo Mba Ve Lu Uma Hegen Ne Vea Kpe Mayange Ga) la yange na ishimaverenkeghen ér ior kpishi vea zua a uma u tsôron ken paradiso shin tar, zum u ityav mbi Armagedon mbia bee kera yô. Kwaghôron ugen, u yange i na sha mkohol u vesen u Mbahenen Bibilo za ken gar u Cedar Point u ken kpentar u Ohio ken tar u Amerika ken inyom i 1922 la, taver mbaungwan cii asema ér ve ‘yôô Tor kua Tartor na.’ Kwaghwan ne yange wase nongo u kwasehe u ú shi her la u kaan ior kpishi loho la. Ken inyom i 1929 la, ngeren ugen due ken Iyoukura i Maaci 15, itinekwagh na ér “Gracious Invitation” (Mlehe u sha Mhôôn), itinekwagh ne gema har sha Mpase 22:17. Ngeren la ôr kwagh ugen ér: “Nongo u Mbajighjigh u ú shi her la kohol [Uhembansha] ken mlehe u sha mhôôn la, mba kaan ér, ‘Va.’ Gba u a yôô loho ne hen mbara mba kwagh u perapera man u mimi a gbe ve ishima la. Gba u a yôô u hegen kpee.” Nongo u kwasehe la ngu kaan ior loho la zan zan nyian.
“Or u nan lu ungwan kpaa nana̱ kaa er: Va!”
9, 10. Í lôhô mba ve lu ungwan loho u Aôndo la ér ve di ve gema ve yila mbagenev kpa ve “Va” nena?
9 Nahan mba ve lu ungwan loho u Aôndo a tindi ér i̱ “va” la di vea gema a er nena? Í lôhô ve ér ve gema ve yila mbagenev kpa ve “Va.” U tesen ikyav yô, Iyoukura i Agusutu 1, 1932 ôr kwagh sha peeji 232 ér: “Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara ve̱ taver ior cii asema ér ve̱ lu mbayôôn loho u dedoo u Tartor. Saa vea lu mba i shigh ve mkurem ken Ter la ve vea yôô loho u Ter ga. Mbashiada mba Yehova zua a msurshima kpishi er ve fe ér i na ve ian i tôôn mngerem ma umam zan a mi hen nongoior u alaghga ua war Armagedon ua ngohol injar i uma u tsôron shin tar la nahan.”
10 Iyoukura i Agusutu 15, 1934, peeji 249 la seer ôron kwagh sha tom u mba ve lu ungwan loho ne ve lu a mi u geman yilan mbagenev ér ve kpa ve “Va” la, ér: “Gba u mba ve lu nongo u Yonadabi mbara vea zaan imôngo a mba ve til sha ityough ki nongo u Yehu nyian ne, ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem je la, sha u za yôôn loho u Tartor, shin er ve lu Mbashiada mba Yehova mba i shigh ve mkurem ga nahan kpaa.” Ken inyom i 1935 la, í pase ior mba ve lu “zegeikpelaior,” mba i er kwagh ve ken Mpase 7:9-17 la wang. Kwagh la na tom u kaan ior loho u Aôndo za kera kpen kpen. Hii sha shighe la je, nongo u zegeikpelaior u mbacivir Aôndo sha mimi, mba ve lu ungwan loho ne geman yilan mbagenev la ngu seer a seer ingyegh. Ve hemba miliôn utaankaruhar sha tar cii hegen. Er loho u ve ongo ne u lu ve a inja yô, ve tsegha ayol a ve sha ci u Aôndo, nahan í er ve batisema sha mnger, maa ve kohol nongo u kwasehe la sha u lôhôn mbagenev ér ve ‘va ma mngerem ma umam gbilin.’
“Jijingi” Ngu Kaan Ér, “Va!”
11. Ken derianyom u hiihii la, icighan jijingi yange wase ken tom u pasen kwagh la nena?
11 Zum u Yesu lu pasen kwagh ken shinagoge ken Nasareti yô, a bugh ihyurenruamabera u profeti Yesaia a ôr hen ijiir i í nger mkaanem man la, ér: “Jijingi u Ter ngu sha a Mo, sha ci u A shighem mkurem, A tindim er M̱ yôô Loho u Dedoo hen mbaatsanev, M̱ yôô, i̱ pase mbakwarev, i̱ tuhwa, i̱ bugh mbaapirashe ashe, man M̱ pase mba i nzughul a ve ve gbe icaver yô, M̱ tuhwa, shi M̱ yôô inyom i erdoo u Ter.” Er been yô, a gema a pase mkaanem mara sha iyol na, a kaa ér: “Nyian i kure icighanruamabera ne ken ato a en ve.” (Luka 4:17-21) Cii man Yesu kôndo yem sha yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Né va ngohol agee shighe u Icighan Jijingi Una va sha a ven yô, man né lu mbapasen kwagh Wam . . . zan zan á ar ken ikighir i tar je.” (Aer. 1:8) Ken derianyom u hiihii la, icighan jijingi er tom u vesen sha u wasen ior u pasen kwagh.
12. Icighan jijingi u Aôndo ngu wasen se u kaan ior loho u Aôndo sha ayange a ase ne nena?
12 Icighan jijingi u Aôndo ngu wasen se u kaan uumace loho u Aôndo sha ayange a ase ne nena? Yehova ka Imbor i cighan jijingi. Ngu a yar tom a cighan jijingi na u bughun nongo u kwasehe ashe a ken asema ér ve kav Bibilo, i̱ i̱ lu Mkaanem nam la. Jijingi ka a mgbegha ve ve kaa ior loho u Aôndo shi ve pase akaa a mimi a ken Ruamabera la hen mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma ken Paradiso shin tar gbem shawon la. Gema mba ka ve ngohol loho u Aôndo ve hingir mbahenen mba Yesu Kristu shi ve kaan mbagenev loho shon la di ye? Ve kpa jijingi eren tom a ve. Er i er ve batisema ‘ken iti i icighan jijingi’ yô, ka ve lu ken ijoughave vea jijingi shi ve har sha a na sha u a wase ve yô. (Mat. 28:19) Shi hen sha kwagh u loho u Mbakristu mba i shigh ve mkurem kua zege ikpelaior i̱ i̱ lu seer a seer la ve lu pasen la. Ka ken Bibilo loho shon u dugh ye, man Bibilo gema ka takerada u i nger u sha tahav mbu jijingi u Aôndo jighilii yô. Sha nahan yô, mba kaan ior loho u Aôndo sha iwasen i icighan jijingi. Jighilii yô, ka jijingi la a tesen se kwagh u se er ye. Doo u kwagh ne una mgbegha se u nan shighe ken tom u kaan ior loho u Aôndo la nena?
Ve “Mba Kaan Ér: Va!”
13. Ishember i ‘jijingi man kwasehe za hemen u kaan ér: Va!’ la tese nyi?
13 “Jijingi man kwasehe” kaa ér, “Va!” tsô maa ve de ga. Ishember i ken zwa Grika i í gem ér “va” la tese u zan hemen a kwagheren gbem. Sha ityôkyaa ne yô, Bibilo yase i New World Translation la gema ishember la ér: “Jijingi man kwasehe za hemen u kaan ér: Va!” Kwagh ne tese ér gba u a za hemen u kaan ior loho u Aôndo la hanma shighe cii. Mba ve ongo shi ve ngohol loho u Aôndo la di gema mba eren nena? Ve kpa mba kaan ér, “Va!” Í ôr kwagh u zegeikpelaior i i̱ civir Aôndo sha mimi la ér ka mba ‘ve lu eren tom tugh man atetan ken tempel u Yehova yô.’ (Mpa. 7:9, 15) Mba eren tom ‘tugh man atetan’ nena? (Ôr Luka 2:36, 37; Aerenakaa 20:31; 2 Mbatesalonika 3:8.) Ikyav i Ana, profeti u kwase u beenyol, man i apostoli Paulu la tese ér ‘tom u eren tugh man atetan’ la ka u eren tom u pasen kwagh la sha gbashima shi eren u hanma shighe.
14, 15. Daniel yange tese ér u civir Aôndo gbem la ka kwagh u vesen nena?
14 Profeti Daniel kpa yange tese er u civir Aôndo hanma shighe la i lu kwagh u vesen yô. (Ôr Daniel 6:4-10, 16.) Yange de u eren akaa a ken jijingi ga. Shin er a fa ér kwagh u un lu eren la a kôron a mi yô, a kende un shin ihungwa i ubegha kpee nahan kpa, za hemen u eren msen hen Aôndo “kwa tar hanma iyange, . . . er a vanden eren keke nahan,” er nahan gbem kuma uwer jimin. Nenge ieren na ne i tese wang ér kwaghmôm hemba u civir Aôndo hanma shighe la ga sha wono!—Mat. 5:16.
15 Daniel yange tsa shin ihungwa i ubegha, sev mbu aven yô, tor iyol na mough za hen ihungwa shon za yila Daniel sha imo mlia kaa ér: “We, Daniel, wanakiriki u Aôndo u uma, Aôndo wou u u civir Un gbem la, A fatyô u yiman we sha ikev i ubegha kpa?” Fese je maa Daniel gema kaa a Tor ér: “Tor a̱ lu uma gbem. Aôndo wam tindi ortyom Na, va cir ubegha ijô, ve erem ma kwagh u vihin ga; gadia i zuam a ibo sha ishigh Nagh ga; sha ishigh yough kpaa, tor, m er ma kwaghbo ga.” Yehova yange ver Daniel doo doo sha ci u “civir Un gbem.”—Dan. 6:19-22.
16. Doo u ikyav i Daniel la ia mgbegha se u pinen mbampin mba nyi sha kwagh u se eren ken tom u pasen kwagh laa?
16 Daniel yange nenge ér guda u kpen, a u den u civir Aôndo gbem la. Se di ye? Ka akaa a nyi nahan se de u eren shin se soo ser se de u eren sha er se yôô loho u Tartor u Aôndo gbemee? Doo u se de ser ma ityôkyaa i yange se u ôron mbagenev kwagh u Yehova uwer jimin ga! Doo u se nôngon sha afatyô wase cii, a hemba kpa se pasen kwagh ken sati kwa môm gaa? Aluer agee yina se a yina ken iyol je kpa, se fatyô u pasen kwagh miniti 15 tseegh ken uwer, shi nan ibaver i tom u se er la. Sha ci u nyi? Ityôkyaa yô, sar se u kohol jijingi man kwasehe, kaan a mbagenev ser ve kpa ve “Va!” Sha kpôô yô, doo u se nôngo sha afatyô wase cii se lu mba pasen kwagh u Tartor gbem.
17. Ka aan a kaan ior loho u Yehova a nyi nahan i doo u se de ser a kar se ga?
17 Doo u se kaan ior loho u Yehova sha hanma ian i í dugh cii, i de lu sha shighe u se ver ser se duen kwaghpasen u ken igbar la tseegh ga. Nenge er i lu kwagh u civirigh u lôhôn mba imura i ker ve la ser ve ‘va ma mngerem ma uman gbilin’ sha ashighe agen, er shighe u se lu yamen akaa ken kasua shin se lu zan zende shin se lu ken memyol shin se lu eren tom shin se lu zan makeranta nahan sha wono! Aluer mbautahav yange tom wase u pasen kwagh je kpa, se za hemen u pasen kwagh sha kwaghfan, alaghga yange i se dugh kwaghpasen la se pase kwagh hen haregh ugen sha uya mbaiorov kpuaa tseegh, shi se kar se yem ijiir igen se za pase kwagh her, shin se hemban pasen kwagh shighe u ian i dugh la.
Za Hemen u Kaan Wer, “Va!”
18, 19. Ú tese wer ian i civirigh i lun orshirentom a Aôndo imôngo la gba u kwagh nena?
18 Jijingi man kwasehe za hemen u kaan ér antior u imura i mngerem ma umam i ker nan yô, nana “Va!,” man mba ôron ior loho ne hemba anyom akunduanyiingber hegen. Ú ungwa loho u doon tsung u ve kaan la vee? Wea ungwa yô, mba taver we ishima ér u za a loho ne hen mbagenev kpaa.
19 Se fatyô u fan shighe u a kaa ior loho u sha dooshima u Yehova ne a kighir ga, kpa ka sea ungwa u man sea gema sea kaa a mbagenev ser ve kpa ve “Va!” yô, se hingir mbashirentom a Aôndo imôngo. (1 Kor. 3:6, 9) Nenge er ian la i lu i civirigh sha wono! Se fatyô u tesen ser ian i civirigh i lun mbashirentom a Aôndo imôngo la gba se kwagh, nahan ‘nan Aôndo nagh ku iwuese gbem’ sha u pasen kwagh na hanma shighe cii. (Heb. 13:15) Yô, se mbagenev mba se lu a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron shin tar la cii, se lu nen vea nongo u kwasehe la imôngo, se kaan a mbagenev ser ve “Va!.” Nahan mbagenev kpishi kpa ve va, ve va ma “mngerem ma umam gbilin”!
Ú Hen Nyi?
• Ka unô i lu kaan ve loho u Aôndo a tindi ér i̱ “va” laa?
• Se fatyô u kaan ser ka Yehova a tindi ér i̱ kaa ior ve “va” ye sha ci u nyi?
• Icighan jijingi ngu wasen ior u kaan mbagenev loho u Aôndo a tindi ér ve “Va” la nena?
• Gba u se nôngo sha afatyô wase cii se eren tom u pasen kwagh la hanma shighe sha ci u nyi?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Ngeren u caghen a cagh/Ufoto u sha peeji 16 la]
(U soo u ôron ngeren ne cii yô, nenge takerada u)
Za Hemen u Kaan Wer, “Va!”
1914
Mbapasenkwagh 5,100
1918
Ior kpishi vea zua a uma u tsôron ken Paradiso shin tar
1922
“Yôô angwe, yôô angwe, yôô angwe u Tor man Tartor na”
1929
Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba ve shi her mbara mba kaan ér, “Va!”
1932
Í yôô loho u i lu kaan ior ér “Va!” la hen Mbakristu mba i shigh ve mkurem la tseegh ga
1934
Í lôhô nongo u Yonadabi ér ve pase kwagh
1935
Í fa ior mba ve lu “zegeikpelaior” la
2009
Mbapasenkwagh 7,313,173