Mzough u ken Dooshima Ibaver I mkombo u Sha Inyom
Mzough u ken Dooshima Ibaver I mkombo u Sha Inyom
YANGE saan mba ve lu ken Iyou i Mkohol i Mbashiada mba Yehova i hen gar u Jersey City, ken kpentar u New Jersey, tar u Amerika la iyol kpishi je. Sha iyange i Oktoba 3, inyom i 2009 la, ior mba hemban er 5,000 nahan va zua pepe sha u eren mkombo u sha inyom u sha kwa 125, u Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania la. I lu tesen akaa a i lu eren hen mkombo u i kumba hen gar u New Jersey la sha televishen, ior mbagenev udubu imôngo mba ve lu hen ajiir a atar a Betel u ken Amerika man u ken Kanada la, lu ungwan shi nengen. Kohol cica cii yô, iorov 13,235, mba i lu dooshima u ve lu a mi sha Yehova a ne ve u lun ken mzough la yange ve va mkombo u i er un ken ahwa atar la.
Anmgbian Geoffrey Jackson, u a lu môm ken Mbahemenev mba Shin Tine la lu orkyôn. Yange hii mkombo ne sha u lôhôn mbaatsamev mba shin Betel ér ve wa atsam, nahan ve wa atsam a ken takerada wase u atsam u he la. Anmgbian ugen u un kpa a lu môm ken Mbahemenev mba Shin Tine yô, iti na ér David Splane, yange hemen mbaatsamev mban sha u pasen tiônôô er atsam a lu a inja ken mcivir u wang yô. Yange i lôhô mbaungwan mba ve va mkombo ne ér ve wa atsam atar a ken takerada wase u atsam u he la, nahan mbaatsamev mbara hii wan atsam shon, mba hidi mba kimbir yô, mbaungwan cii wa a̱ a ve imôngo. Yange i yar tom a mbaatsamev sha ci u mkombo u hange hange ne tseegh; i er kwagh ne sha ci u atôônanongo shin uningir gayô uharegh ve dondo ga.
Abaver a sha Ubranci Mbagenev
Anmgbianev utaan mba ken Kômatii u Nengen sha Branci yange ve na ibaver sha akaa a i lu eren hen ubranci vev la seer seer. Kenneth Little kaa wener ica a gba ga tsô Kanada una gema gberen umagazin kpishi sha ci u tar u Amerika man u Kanada, nahan tom u branci ne a lu a mi u gberen ityakerada la ua seer a kuma kwa pue. Cii man i er tom ne tsembelee yô, gba u ikyekye i he i gberen ityakerada i í yam la ia eren tom ahwa pue kar ataratar hanma iyange cii.
Reiner Thompson gema na ibaver i tom u Tartor i ken Dominican Republic; Albert Olih di na i ken Najeria la. Emile Kritzinger, u a lu ken branci u Mozambique la kpa pase ér ken inyom i 1992 la, i lumun Mbashiada ken tar la, shin er i tôv ve a ican anyom kpishi nahan kpaa. Semberee ne, mbapasenkwagh seer iyenge kpishi ken Dominican Republic man Mozambique kua Najeria. Viv Mouritz, u a lu ken branci u Australia la di mase pasen mzehemen u tom ken East Timor, u i lu anmgbianev mba ken Australia ve nengen sha mi la.
Ukômatii mba Mbahemenev mba Shin Tine
Ken inyom i 1976 la, i kohol ityom i Mbashiada mba Yehova ve eren cii i wa sha ikyev i ukômatii ataratar mba Mbahemenev mba Shin Tine. Shighe kar yô, i tsua mbagenev ken iyôngo igen la i na ve tom u wasen ukômatii mban. Hegen, mbawasen tom mban mba iorov 23. Yange i tôv iorov ataratar ken mbawasen mban. Kohol cii yô, anyom a mbawasen mba ataratar mban ve er tom hanma shighe yô, ka anyom 341, man aluer i tôô anyom ne i kar sha ve mba ataratar mbara yô, hanma ve er tom hanma shighe kuma anyom 57.
Don Adams, u yange va shin Betel ken inyom i 1943 la, pase ér ka anmgbianev mba ve hemen ukômatii mbagenev mba utaan mbara ve kohol ve lu ken Kômatii u Wasen Ukômatii mba Mbahemenev mba Shin Tine Tom la ye, man kômatii ne nengen ér ukômatii mba utaan mbara er tom ken mzough. Kômatii ne nengen sha akaa a vesen a a er Mbashiada mba Yehova aburabur tar sha won cii yô, man tôvacan man ajir a ôron man uaahe kua akaa agen a i gbe torough torough u a nenge sha mi la kpaa.
Anmgbian Dan Molchan di pase tom u Kômatii u Nengen sha Tsombor u Betel a lu a mi u eren, sha u nengen sha mkpeyol u ken jijingi man u sha iyol u anmgbianev mba shin Betel tar sha won cii, mba *
ve kom iorov 19,851 la. David Sinclair ôr er Kômatii u Gberen Ityakerada di a nengen sha tom u yamen ikyav man akaa a kwagh a gbe ubranci sha mi yô. Been yô, Robert Wallen, u a er tom shin Betel je i zurum anyom 60 la, pase er Kômatii u Nengen sha Tomshiren a nengen sha tom u pasen kwagh u ior mba Yehova kua tom u ken atôônanongo la. William Malenfant maa sav pasen er Kômatii u Tesen ngu a er tom kpoghuloo sha u wan agoyol sha aaven a mkohol u vesen la. John Wischuk di mase pasen er Kômatii u Nengen sha Kwaghngeren ngu a er tom zulee sha u ngeren akaa shi kengese ôron sha er a gber a ken ityakerada yase yô.Ivur i sha Inyom i ken Inyom i 2010 ne i Har sha Kwagh u Dooshima
Anmgbianev utar mba ken Mbahemenev mba Shin Tine kpaa na akaaôron. Gerrit Lösch yange hii kwaghôron na sha mpin, a pine ér, “U soo wer kwagh wou a doo mbagenev ishima kpa?” Yange pase ér dooshima ka kwagh u kwagh a gbe uumace cii sha mi yô, shi se cii ka a tese se dooshima yô, i doo se. Ka sha dooshima se cii se hingir u lun uma ye, sha ci u lu dooshima u tangen iyol ga u Yehova la na un gba se ye. Kwagh u vesen u a ne ve se pasen ior kwagh shi se tesen ve yô, ka dooshima u se lu a mi sha Yehova la.
Se mba tesen dooshima u a har sha akaawan a Aôndo la hen mbawanndor a vese tseegh ga, kua hen mbaihyomov asev kpaa. (Mat. 5:43-45) Yange i taver mba ve lu ungwan la asema ér ve time sha kwagh u Yesu er sha ci wase la, gadia i gbidye un shi i naha un tar shi i ta un azer sha ishi shi i kuma un kpaa. Nahan cii kpa, a er msen sha ci u ushoja mba ve kuma un la. Kwagh ne na Yesu hemba doon se ishima cii ga he? Anmgbian Lösch maa yôô ér ivur i sha inyom i ken inyom i 2010 ne ka 1 Mbakorinte 13:7, 8; i̱ kaa ér ‘Dooshima we ishima a akaa cii. Dooshima been mayange ga.’ Se mba a ian i lun uma gbem sha won tseegh ga, kpa shi se mba a ian i tesen mbagenev dooshima shi ve kpa tesen se dooshima gbem sha won.
U Ngu Nahan Mato u Mkurem Ma Sôôn Been Ker Yôô?
Anmgbian Samuel Herd yange hii kwaghôron na sha injakwagh ne: tôô ase wer boki wou tôô u sha mato u zan zende u kuman ukilomita 50. U kenger sha anar u tesen er mkurem ma ken mato shon ma shi la yô, u kav wer mkurem kera shi vese ga. Nahan u kaa a boki wou wer mkurem ma sôôn been un ken mato. Kpa a kaa a we ér i de ze u iyol ga; mkurem shi ken tanke her kuma ulita unyiin. Kpa ne kera za ica ga tsô maa mkurem bee cica cii. Nahan doo u gban nahan mato u mkurem ma sôôn been ker la tsô, zan zan u za hingir u tilen yevee hen gbendaa? Hemba doon u ivin mkurem ken tanke cii! Sha nahan yô, gba u se iv tanke wase u mkure u sha injakwagh la; mkurem mara ma tile sha mfe u se lu a mi sha kwagh u Yehova la.
Sha nahan yô, doo u se haan mkurem ma sha injakwagh man hanma shighe. Igbenda ngi inyiin i se fatyô u eren kwagh ne yô. Gbenda u hiihii yô, ka kwaghhenen u sha tseeneke u ngu a wase se u hoghol a Bibilo sha u ôron i hanma iyange la. Gba keng u se kav kwagh u se lu ôron la, a lu u ôron a ôr Pasalmi 143:5 kaa ér: “M umbur ayange a ngise la, m hen kwagh sha aeren a Ou cii.”
asember tseegh tsô ga. Gbenda u sha uhar yô, ka u yaren tom a shighe u eren Mcivir wase u hen Tsombor u aikighe la sha inja. Se mba til a mato wase u ken jijingi la hanma kasua se mba ivin mkurem ken tanke shin ka se haa ma cuku tseegh tsôô? Gbenda u sha utar yô, ka u zan mbamkombo mba tiônnongo kua mbamkombo mbagenev mba henen Bibilo cii. Gbenda u sha unyiin yô, ka u timen sha igbenda i Yehova shighe u i huan ving, i lu u orgen nana za se iyol ga la.“Mbaperapera Vea Engem”
Anmgbian John Barr yange na kwaghôron u sha utar u kuren mkombo la. Kwaghôron na la pase injakwagh i ivor i dedoo man i bo la. (Mat. 13:24-30, 38, 43) Injakwagh la ôr kwagh u “sunda,” shighe u a kohol “ônov mba tartor,” kpa a gema a sange ivor i bo la sha u nanden yô.
Anmgbian Barr pase wang ér mkohol u kohol ônov mba tartor la una za hemen gbem sha won ga. A ôr kwagh ne a ter Mateu 24:34, ape i kaa ér: “Kov ne ua lu a kar kera ga saa akaa ne cii aa er ve” la. Yange ôr mkaanem man kwa har, a kaa ér: “A shi nan kpa, Yesu lu ôron ér mba i shigh ve mkurem, mba ve lu uma shighe u i hii u nengen a ikyav la ken inyom i 1914 la, vea lu uma her zan zan vea kar kohol mba i shigh ve mkurem mbagenev mba vea nenge a mhii u zegecan la, mba i lu a mar ve shighe u i hii nengen a ikyav shon ga la.” Se fa shighe u “kov ne” ua tsa a za kighir jighilii ga, kpa shighe shon ne ka shighe u iniongo i ihiar i mba i shigh ve mkurem mbara vea lu uma her la. Shin er mba i shigh ve mkurem mba ken iniongo i ihiar ne ve lu anyom kposo kposo nahan kpa, ve cii ve hingir kov la môm, sha ci u ve lu uma imôngo hen anshighe ugen ken ayange a masetyô ne yô. Saan se iyol kpishi er se fe ser mba i shigh ve mkurem mba ve lu a bee iyol ga, mba ve lu uma hen shighe môm vea mbabeenyol mba i shigh ve mkurem, mba yange ve nenge a ikyav la ken mhii u inyom i 1914 la, vea kpe cica cii ga tsô maa zegecan la una hii nahan!
“Ônov mba tartor” mba keghen injar i a na ve sha la a ishima i môm, kpa se cii gba u se tile dông sha jighjigh, shi se taan iwanger zan zan mkur una kar van. Doo se kpishi er i ne se ian i civirigh i nengen mkohol u i lu kohol “ivor i dedoo” hen shighe wase ne nahan.
Yange mba we icam mba been yô, anmgbian Theordore Jaracz, u a lu môm ken Mbahemenev mba Shin Tine la, kure mkombo la sha msen. Mkombo u sha inyom la yange taver jighjigh u anmgbianev kpen kpen!
[Ngeren u shin kpe]
^ Aluer u soo u fan ityom i ukômatii mba Mbahemenev mba Shin Tine mba ataratar mbara ve lu a mi yô, ôr Iyoukura i Mei 15, 2008, peeji 29.
[Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 5 la]
MAKERANTA U MBATAMEN
Anmgbian Anthony Morris u a lu môm ken Mbahemenev mba Shin Tine la, yange yôô sha mkombo u sha inyom la ér a lu zan hemen u tsaase mbatamen mba ken tiônnongo. Yange i hii makeranta u mbatamen ne ken tar u Amerika sha mhii u inyom i 2008 la, hen Patterson, ken kpentar u New York, ape ijiir i vesen i tesen anmgbianev i lu la. I sember eren makeranta ne u sha kwa 72 la i bee, nahan i hila tsaase mbatamen 6,720 hegen. Nahan kpa tom shi her kpishi. Ken Amerika tseegh kpa, mbatamen hemba 86,000. Sha nahan yô, Mbahemenev mba Shin Tine na ian ér i er makeranta u mbatamen ne ugen ken Brooklyn, ken New York, hii ken Disemba 7, 2009 la.
A lu tôôn iwer ihiar sha u tsaase Mbakuran mba Ningir Sha unyiin hen Patterson sha er vea hingir mbatesen yô. A tsaase ve a been yô, a va a ve ken Brooklyn sha u ve za na mbagenev ityesen yô, shi a lu tsaase mbagenev unyiin kpaa seer sha a ve. Maa a yem a mba unyiin mba a mase tsaase ve la ken Brooklyn sha u ve za tesen, kpa a gema yem a mba unyiin mbahiihii mbara sha u ve za tese hen makeranta u mbatamen ne, u a lu eren ken Ayou a Mkohol man ken Ayou a Tartor la. A kimbir eren kwagh ne zan zan a kar zuan a mbatesen 12 mba vea tesen hen imakeranta ne ataratar hanma kasua ken zwa Buter ken tar u Amerika yô. Shi a tsaase mbatesen mbagenev unyiin sha u ve tesen mbagenev ken zwa Ishpania kpaa. Makeranta u mbatamen ne ua kar a tile sha ityough ki Makeranta u Tom u Tartor u se vanden eren la ga; kpa awashima u makeranta u mbatamen ne yô, ka u wasen mbatamen ve seer zan hemen ken mimi. Ubranci mba sha tar cii vea hii u eren imakeranta ne ken Ayou a Mkohol man Ayou a Tartor ken inyom i tom i 2011 la.
[Ufoto u sha peeji 4 la]
Yange i hii mkombo u sha inyom la sha u wan icam ken takerada wase u atsam u he, u “Sing to Jehovah” la