Kwagh U Iyange I Yehova Ia Pase yô

“Iyange i Ter ia va er ormbaiv nahan. . . . Tar kua ityom i sha u cii kpaa ia due ken igbar.”—2 PET. 3:10, NW.

1, 2. (a) Botar ne una kure nena? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

 BOTAR ne wa ityô sha aie u vesen u i kaa ér orumace nana fatyô u hemen tar a iwasen i Yehova shio la. (Ps. 2:2, 3) Ma kwagh u a we ityô sha icugh nahan una fatyô u tilen gbem sha won kpa? Mayange ga! Nahan kpa, gba u se kegh a kegh ser tar u Satan ne u kure iyol i u ga. Nahan kpa ka Aôndo una tim u sha shighe u a ver man gbenda u a soo la ye. Mtim u Aôndo una va a mi sha botar ne la una tese ijirôron na i mimi man dooshima na la vough.—Ps. 92:7; Anz. 2:21, 22.

² Apostoli Paulu nger ér: “Iyange i Ter ia va er ormbaiv nahan. Usha vea kar kera sha ihyuran ioo, asemaakaa aa hia kera man tar kua ityom i sha u cii kpaa ia due ken igbar.” (2 Pet. 3:10) “Usha” man “tar” u i ter heen ne tile sha ityough ki nyi? “Asemaakaa” a aa hia kera la di kanyi? Man zum u Peteru kaa ér “tar kua ityom i sha u” ia “due ken igbar” la, lu ôron ér nyi? Aluer se zua a mbamlumun sha mbampin mban yô, vea wase se u wan agoyol sha mve u iyange i cieryol, i i sôôn van la.

Usha man Tar u Ua Kar Kera La

3. “Usha” mba i ter ken 2 Peteru 3:10 la tile sha ityough ki nyi, man vea kar kera nena?

³ Ka a yar tom a ishember i “usha” la ken Bibilo sha injakwagh yô, i̱ nôngo u tilen sha ityough ki mbahemen tar, mba ka i kende a ve sha i hemba mba ve lu sha ikyev ve la. (Yes. 14:13, 14; Mpa. 21:1, 2) “Usha [mba] vea kar kera” la tile sha ityough ki mtem u uumace ve tem tor sha uumace mba ve fe Aôndo ga la. Adooga mkar u vea kar kera sha “ihyuran [i taver] ioo,” shin, sha “kume u taver tsung,” er i gem ken Bibilo igen nahan la, tese mtim u a tim usha mban kera fese la.

4. “Tar” tile sha ityough ki nyi, man a tim u kera nena?

⁴ “Tar” di tile sha ityough ki tar u uumace mba ve lu paleghaa a Aôndo la. Kape tar lu sha ayange a Noa ve, Aôndo tim u sha Mngerem ma Deemee je la. “Usha mba ve lu hegen kua tar cii, ka sha imo la i môm i môm man i ver shi i kuran ve sha ci u usu, zan zan á va kuma sha iyange i ijirigh man mtim u mba ve vende Aôndo la ye.” (2 Pet. 3:7) Er Mngerem ma Deemee mara tim mba ve venda Aôndo mbara cica cii icin i môm nahan kpa, mtim u a lu van ken hemen sha shighe u “zegecan” la yô una lu icin i môm ga. (Mpa. 7:14) Ken vegher u hiihii u zegecan la, Aôndo una mgbegha mbahemenev mba patii mba tar ne vea ta num sha “Zegebabilon” vea tim un, nahan una tese er kwaghaôndo u a lu idyakwase la a ndôhôr un ishima yô. (Mpa. 17:5, 16; 18:8) Ityav mbi Armagedon mbi mbi lu vegher u masetyô u zegecan la mbia hiin yô, Yehova iyol na una tim tar u Satan u ua shi her la vindi vindi.—Mpa. 16:14, 16; 19:19-21.

“Asemaakaa aa Hia Kera”

5. Asemaakaa a sha injakwagh la wa nyi man nyi kere?

⁵ “Asemaakaa [a] aa hia kera” la tile sha ityough ki nyi? Dikishenali i pasen asember a ken Bibilo pase ishember i “asemaakaa” ér ka “atindiakaa a sôngo sôngo” shin “akaa a  hange hange.” Dikishenali la kaa ér: “Ishember ne ngi hange hange er asangaabaacaa a i yaren tom a mi sha u lamen shin ôron kwagh nahan.” Nahan yô, “asemaakaa” a Peteru a ter la ka akaa a hange hange a tar ne ú eren, aa á tese ér u fa Aôndo ga yô, man akaa shon ne bende a aeren a u man igbenda i u kua mbaawashima mba u kpaa. “Asemaakaa” ne wa “jijingi u taregh,” u “a lu eren tom . . . ken ônov mba ihyembeato” la kpa ker. (1 Kor. 2:12; ôr Mbaefese 2:1-3.) Jijingi shin ‘humbe’ la dumbur ken tar u Satan ne. Jijingi ne ka a mgbegha ior u henen kwagh ken ishima shi wan ishima u eren kwagh shi lamen, shi eren kwagh sha igbenda i tesen mhen u Satan, un u a lu “tor u tahav mbu humbev,” u a kenden a iyol na sha shi a we igbongor yum la.

6. Se fa or u jijingi u taregh a lu hemen nan la nena?

⁶ Sha nahan yô, mba jijingi u taregh a bende a ve la cii, ka mba ve de ér Satan a hôngor asema a ve kua mbamhen vev yô, nahan ve hingir u lun a mhen man aeren a taregh, vea fa shin vea fa ga kpaa. Kwagh ne ngu a na yô, ve eren akaa sha asema a ve, a lu ishima i Aôndo ga kpa ve wa ikyo ga. Akaa a ve tsough u eren cii ka ve tsua a sha imanger shi ka i lu sha ci u mbamtsera vev tseegh, shi ka ve hemba mbautahav ato, nahan ve tsua u eren kwagh u kuren “isharen i iyolough, man isharen i ashee” ve.—Ôr 1 Yohane 2:15-17. *

7. Gba u se “kura ishima [yase]” sha ci u nyi?

⁷ Nahan yô, ka a inja kpishi u se ‘kuran ishima yase’ sha u yaren tom a kwaghfan u se zough a mi hen Aôndo la sha inja, nahan tsuan azende a dedoo man ityakerada i se ôr yô, man iemberyolough kua ajiir a sha Intanet a se za her yô! (Anz. 4:23) Apostoli Paulu nger ér: “Ver nen ishima, or nana̱ de ker ne yemen a ven sha kwaghfan shin sha atseregh a gbilinigh ga. Akaa ne ka sha inja i ukaaer mba ior la, shi ka sha inja i ujijingi mba taregh mba hiihii, kera ka sha inja i Kristu a lu ga.” (Kol. 2:8) Iyange i Yehova hemba mgbôghom hegen cii, nahan kwaghwan u Paulu la hemba ngun torough torough cii, sha ci u ‘mtsee’ u karen ikyaa inya la una hia “asemaakaa” a tar u Satan ne kera, nahan a tese ér tar ne kanshio u wan ishima a iyugh i Aôndo. Kwagh ne umbur se mkaanem ma Malaki 4:1 mara. Ma kaa ér: “Iyange ngi van ngi yeghen er usu u sha atse nahan; mbagengeseyol cii, man mbaerenafer cii vea hingir atôayia, man iyange i i ve la kpaa ia hia ve kera.”

“Tar kua Ityom i sha U cii Kpaa Ia Due ken Igbar”

8. Tar man ityom i sha u cii ia va “due ken igbar” nena?

⁸ Zum u Peteru nger ér “tar kua ityom i sha u cii kpaa ia due ken igbar” la lu ôron ér nyi? Inja i ishember i “due ken igbar” la a fatyô u lun “u ponon ityom shon” shin “u hanma or nengen a ityom shon.” Nahan Peteru lu ôron ér, sha shighe u zegecan la, Yehova una pon tar u Satan ne hanma or nana nenge er u hendan kwagh a Na man Tartor Na, nahan u kom u a tim u kera yô. I ôr kwaghôron u profeti sha kwagh u shighe la ken Yesaia 26:21 ér: “TER ngu duen hen ijiir Na sha u tsahan mba ve tem sha won sha afer a ve; tar kpaa ua tese awambe a i hee sha u yô, ua kera cir mba i woo sha u la ga.”

9. (a) Gba u se nyagh nyi, man ka sha ci u nyi? (b) Gba u se lu a aeren a nyi, man ka sha ci u nyi?

⁹ Shighe u iyange i Yehova ia va la, mba tar u ye tor ken a ve kua jijingi u taregh u bo la cii vea tese ieren ve sha u wuan ayol a ve. Jighilii yô, adooga tsô a lu aeren a ipila a a dumbur ken anumbe a i eren nyian ne a lu sôron ior asema veren sha shighe u “uwegh ku orgenegh kua [va] kende sha sha num a orgenegh” la ye. (Sek. 14:13) Nahan yô, ka hange hange u se nyagh hanma kwagh u una na se hingir u lun a anza a a ndôhôr Aôndo ishima,  er igbongor man u soon ipila kpishi la cii, a̱ lu ken ufiim shin ken ityakerada shin anumbe a vidio shin ambaakaa la nahan kpaa. (2 Sam. 22:28; Ps. 11:5) Kpa se ume nen ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo, sha ci u aeren a ngara nahan aa hia kera shighe u mtsee u iyugh i Aôndo i sha injakwagh ia va la ga.—Gal. 5:22, 23.

“Usha mba Hev . . . man Tar u He”

10, 11. “Usha mba hev” man “tar u he” la tile sha ityough ki nyi?

¹⁰ Ôr 2 Peteru 3:13. Usha mba hev mbara ka Tartor u Aôndo u sha, u yange i ver u ken inyom i 1914 zum u “shighe u atôatyev” kure la. (Luka 21:24) Tartor la ua lu gomoti u Kristu Yesu vea iorov 144,000 mba vea tema tor a na imôngo, mbagenev kpishi ken a ve ve vande ngohol injar ve sha la. I ôr kwagh u ve mba i tsough ve mban ken takerada u Mpase ér ka “icighangar, Yerusalem u he u a lu senen Sha, a dugh her Aôndo, i ser un er kwasehe u i er un hwe iyol sha ci u nom na yô.” (Mpa. 21:1, 2, 22-24, NW) Er Yerusalem u ken tar u Iserael la kpa yange lu gartamen u gomoti u tar la nahan, kape Yerusalem u he la vea orkwasehe na la kpa ve kohol cii ve hingir gomoti u msertar u he je la. Gar u iengem ne una ‘due Sha una sen shin tar’ sha u hemen tar ne.

¹¹ “Tar u he” la tile sha ityough ki uumace mba vea lu shin tar, mba ve vande tesen ér ve wa ayol a ve sha ikyev i Tartor u Aôndo la. Paradiso u ken jijingi, u ior mba Aôndo ve lu ker hegen ne una hingir ijiir i doon ashe ken “tar u u lu van” la. (Heb. 2:5) Se er nan ve se kuma u lun ken msertar u he laa?

Wa Iyol Keghen Iyange i Vesen i Aôndo

12. Iyange i Yehova ia va bur a bur tar ne sha ci u nyi?

¹² Paulu man Peteru cii tsengaôron ér iyange i vesen i Yehova la ia va “er ormbaiv” nahan, ia va myer, abur abur. (Ôr 1 Mbatesalonika 5:1, 2.) Mbakristu mba mimi mba ve lu keghen mve u iyange la je kpa a kpiligh ve iyol er iyange shon i ve abu yô. (Mat. 24:44) Nahan kpa, tar yô, a hemba cier u iyol cii. Paulu nger ér: “Zum u [mba ve lu paleghaa a Aôndo mbara] vea kaan er: Bem, man mkpeyol yô, ka zum la je mtim una ande sha a ve ibuv er martoghor ka a kôr kwase uya nahan ye, mayange vea kera war ga.”—1 Tes. 5:3.

13. Se er nan ve or a bume se sha myer u a lu yôôn ér “Bem man mkpeyol” la ga?

¹³ Aie ugen u ujijingi mba bov vea mgbegha ior u eren yô, vea lu yôôn ér “Bem man mkpeyol,” nahan kpa ior mba Yehova yô, or a bume ve ga. Paulu nger ér: “Ne mba ken ime ga, nahan iyange la ia kera va tser ne er ormbaiv nahan ga. Gadia ne cii ne mba ônov mba iwangerev, man shi ônov mba atetan.” (1 Tes. 5:4, 5) Nahan se lu nen ken iwanger, kpa se gema se gba ica a ime i tar u Satan ne. Peteru nger er: “Ne mbadoon mo ishima, er ne vande fan kwagh ne nahan yô, kuran nen i̱ de kera kôron ne i̱ urugh ne sha mtsum u mbarumun atindi ga la  er né gba sha mtil wen la ga yô.”—2 Pet. 3:17.

14, 15. (a) Yehova na se icivir nena? (b) Ka mkaanem ma Aôndo a ne i nger ma nyi i doo u se hen sha mini?

¹⁴ Fa wer Yehova kaa a vese ér se “kuran” tsô maa bee ga. Kpa a na se icivir sha u tan se iwanger sha er se “vande fan” kwagh u una va er ken hemen yô.

¹⁵ Kpa kwagh ka a er i vihi yô, mbagenev mba kera we ikyo sha akaa a ka i shi umbur se ér se fa er i gbe u se u lu per la ga. Alaghga vea kaa ér: ‘Se ndera ungwan kwagh la anyom anyom.’ Nahan kpa, ambaaior la a fa ér mkaanem vem mara tese ér ka Yehova man Wan na jighilii je ve lu nyiman akaa a ve lu umbur se la ye, ka nongo u wanakiriki u jighjigh tseegh ga. Yehova kaa a vese ér se, “keghen.” (Hab. 2:3) Yesu kpa kaa ér: “Kuran nen, gadia ne fa iyange i Ter wen Una va la ga.” (Mat. 24:42) Kwagh ugen yô, Peteru nger ér: “Doo u né lu ken icighanmlu man né lu civir Aôndo nana? Er ne keghen mve u iyange i Aôndo, man ne eren sha u i̱ va fefa yô.” (2 Pet. 3:11, 12) Mayange nongo wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh kua Mbahemenev vev mba Shin Tine vea kenger mkaanem ma i er ma var var man ashe ashe ga!

16. Ka ieren i nyi i doo u se palegha, man ka sha ci u nyi?

¹⁶ Jighilii yô, ka “wanakiriki u bo” a nenge ér Ter ngu timbir ye. (Mat. 24:48) Wanakiriki u bo la ngu ken nongo u i er kwagh u ú ken 2 Peteru 3:3, 4 la. Peteru nger ér: “Ken ayange a masejime mbanahantar vea due,” ka mba ve lu “zenden sha asaren a ve ayol a ve,” lahan mba ve lu keghen mve u iyange i Yehova sha gbashima la. Mbanahantar mban de u veren ishima sha akaa a Tartor, ve gema ve hemba veren ishima sha ayol a ve man asaren a ve ayol a ve. Mayange se hingir nen u hemban ato shi lun a imba ieren i bo ngira nahan ga! Kpa se nenge nen “ishima i wan i Ter wase la [ser ka] myom,” nahan se za hemen u eren tom wase u pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la, kpa se kera ver ishima sha shighe u akaa ne aa er la ga, gadia shighe la ngu sha ci u Yehova Aôndo tseegh.—2 Pet. 3:15; ôr Aerenakaa 1:6, 7.

Suur sha Aôndo u Myom

17. Mbakristu mba jighjigh yange ve dondo kwaghwan u Yesu wa ér ve due ken Yerusalem kera la nena, man lu sha ci u nyi?

¹⁷ Akumautya a Mbaroma yange nga za te num sha Yudia ken inyom i 66 la yô, Mbakristu mba jighjigh dondo kwaghwan u Yesu vande wan ve ér ve due ken gar u Yerusalem kera, shighe u ian a hii duen i vea yevese la. (Luka 21:20-23) Hii nan ve yange ve er kwagh sha kpaver nahana? Yange ve wa icintan i Yesu la ikyo je ka u henen a hen ga. Ve lu veren  ishima ér vea ya ican sha kwagh u ve tsua la keng, er Kristu kaa ér a lu nahan. Nahan cii kpa, ve lu a vangertiôr ér Yehova una undu mba ve civir un sha mimi la ga.—Ps. 55:22.

18. Mkaanem ma Yesu ma i nger ken Luka 21:25-28 mara bende a mnenge wou sha mve u zegecan la nena?

¹⁸ Se kpa gba u se suur sha Yehova a ishima yase cii, sha ci u ka un tseegh una lu myom wase shighe u tar ne ua tagher a zegecan i í gbe tar je i lu a vande tseren uumace ga la ye. Zegecan la una hii, kpa cii man Yehova a tim tar jimin cii yô, “asema aa yina ior sha mcie man sha mkegh u akaa a a lu van sha won la.” Er mbaihyomov mba Aôndo vea lu cian gbidyen akarkase iyol nahan cii kpa, mbacivir Yehova sha mimi vea lu ken mcie ga. Kpa vea ember, gadia vea fa ér mpaa ve mgbôghom.—Ôr Luka 21:25-28.

19. Se va hen nyi ken ngeren u dondon laa?

¹⁹ Mba ve ze hemen u lun paleghaa a tar ne kua “asemaakaa” a u la vea nyôr ken mlu u doon tsung u a lu keghen ve la keng, a bunde ga! Nahan kpa, er ngeren u a dondo ne una pase nahan, aluer se soo u zuan a uma u tsôron yô, se er kwagh a hemba di u palegh kwaghbo tseegh tsô la. Gba u se lu a aeren a aa doo Yehova yô, shi se eren ityom i a lumun a mi la kpaa.—2 Pet. 3:11.

[Ngeren u shin kpe]

Ú Fatyô u Pasen Kpa?

• Inja i ishember i. . .

‘usha man tar’ la ér nyi?

“asemaakaa” la ér nyi?

‘usha mba hev man tar u he’

la ér nyi?

• Se mba suur sha Aôndo a ishima yase cii sha ci u nyi?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 5]

U “[kura] ishima you” shi u lu paleghaa a tar nena?

[Foto u sha peeji 6]

Ka se tese ser se mba nengen “ishima i wan i Ter wase la [ser ka] myom” nena?