Yar Zege Sunda U Ken Jijingi La Sha Gbashima

“Eren nen tom u Ter ngegh je.”—1 KOR. 15:58.

1. Yesu yange lôhô mbahenen nav ér ve̱ er nyi?

 SHIGHE u Yesu tera zende ken veghertar u Samaria ken m-bee u inyom i 30 la, a mem hen ijôr igen, ikyua a gar u Shikar. Tsô a kaa a mbahenen nav her ér: “Kende nen ashe sha, nenge nen, iyiav mbi ken ishule, mbi via kuma u sundan.” (Yoh. 4:35) Yesu lu ôron kwagh u sunda u ken ityev ga, kpa lu ôron kwagh u mkohol u a kohol mbaasemaamimi mba vea hingir mbadondon un la. Jighilii yô, Yesu lu kaan a mbahenen nav ér ve er tom u sunda la. Tom lu kpishi u vea er yô, kpa shighe u vea er u la gema vese ga!

2, 3. (a) Kanyi i tese ér se mba ken shighe u sunda? (b) Ngeren ne una time sha nyi?

² Mkaanem ma Yesu ôr sha kwagh u sunda la ma a inja kpishi sha ayange a ase ne. Se mba uma sha shighe u iyiav mbi ken sule la mbi ‘vie i kom u sundan’ yô. Sule la ka uumace sha won jimin cii. Hanma inyom yô, ka i lôhô ior umiliôn kpishi ér ve va hen akaa a mimi a nan uma, man ka i er mbahenen mbahev udubu udubu batisema. Se mba a ian i civirigh kpishi, i yaren sunda u hemban cii ne, sha hemen u Yehova Aôndo, u a lu Ter u sunda la. U ngu eren tom ken sunda ne “ngegh” kpa?—1 Kor. 15:58.

³ Ken anyom atar man tiôn a Yesu pase kwagh shin tar la, a wa mbahenen nav agoyol sha er vea er tom ve u sunda la yô. Ngeren ne una time sha akaa atar ken akaa kpishi a lun a inja a Yesu tese mbahenen nav la. Hanma kwagh u injaa u Yesu tese ve yô shiishi pasen ieren i̱ se lu a mi ve, ia wase se kpishi ken iniôngon yase i se lu nôngon sha afatyô wase cii ser, se er tom u kohol mbahenen ken ayange a ase ne yô. De se time nen sha aeren ne môm môm.

Iyol i Hiden a mi Ijime Ngi Hange Hange

4. Yesu yange tese ér iyol i hiden a mi ijime ngi hange hange nena?

⁴ Nenge a kwagh ne ken ishima you: Mbahenen sember gban anyiman sha kwagh u or u nan lu orhemban hen atô ve yô. Ve kera na ayol a ve jighjigh ga shi ishima ngi vihin ve ker je ka ilian ga. Nahan Yesu yila wanye u kiriki va tile hen atô ve. Yesu hôn uwegh sha wanye la, maa kaa ér: “Hanmô u nana hide a iyol i nan ijime er wanye ne nahan yô, ka nan je nan hembe sha tartor u Sha ye.” (Ôr Mateu 18:1-4.) Gba u mnenge u mbahenen lu a mi la una kaha a u ior mba ken tar, mba ve nengen ér aluer or ngu a tahav man inyaregh shi nan ngu tagher tagher yô, nan ngu or jim la. Lu u vea fa ér ka or u nan ‘hidi a iyol i nan ijime’ sha ishigh ki mbagenev la nan lu or u hemban ye. Yehova una ver ve doo doo shi una yar tom a ve, aluer ve hide a ayol a ve ijime sha mimi yô.

5, 6. Er nan ve i gbe u saa ú hide a iyol ijime keng ve u er tom sha gbashima? Tese ikyav.

⁵ Zan zan nyian kpa, ior kpishi ken tar ne hemba haren ishima sha u keren inyaregh man tahav kua u lun tagher tagher. Nahan, ka i taver ve u zuan a shighe u henen kwagh u Aôndo shi civir un. (Mat. 13:22) Kpa, ior mba Yehova yô, saan ve iyol u ‘hiden a ayol a ve ijime’ sha ishigh ki mbagenev sha er Ter u sunda una lumun ve shi una ver ve doo doo yô.—Mat. 6:24; 2 Kor. 11:7; Fil. 3:8.

⁶ Nenge ase kwagh u Francisco, ortamen ugen ken Imbusutariyan i Amerika, yange er  yô. Shighe u lu gumor la, a de yunivasiti i zan sha er una hingir pania yô. A kaa ér: “Shighe u m lu nôngon me vôso kwase la, yange mea soo yô ma m zua a tom u ua hemba nan mo man kwase wam inyaregh kpishi yô. Kpa se gema se tsua u eren akaa ken uma wase akuma akuma sha er se za hemen u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la yô. Shighe kar yô, se mar mbayev, nahan se seer lun a mbamtaver. Nahan kpa, Yehova wase se se za hemen u eren akaa akuma akuma, sha er se de tom wase u pasen kwagh hanma shighe la ga yô.” Francisco mase kuren wener: “M zua a ian i civirigh i eren tom u ortamen hemba anyom 30 hegen, shi m er ityom i injaa igen kpaa kpishi. Ma shighe môm kpa, se vaa afanyô sha ci u se er akaa ken uma wase akuma akuma yum ga.”

7. U ngu nôngon wer u dondo kwaghwan u ken Mbaromanu 12:16 la nena?

⁷ Aluer u venda “uzegembaakaav” mba tar ne, u gema u ver ishima sha “akaa a kiriki” yô, we kpa u fatyô u zuan a averen kpishi shi u er ityom kpa kpishi ken tom u sunda ne.—Rom. 12:16; Mat. 4:19, 20; Luka 18:28-30.

Ishimatseen i Ve a Mbamtsera

8, 9. (a) Sav ôron injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u talenti la. (b) Ka unô injakwagh ne ia hemba taver ve ishima?

⁸ Ieren igen i í gbe u se lu a mi ve se er tom u sunda la kpoghuloo yô, ka ishimatseen. Yesu tese kwagh ne ken injakwagh i talenti la. * Injakwagh la ôr kwagh u orgen, u lu yemen zende u icaa, nahan a yila mbatomov nav utar a wa ve inyaregh nagh sha ikyev yô. A na ortom na u hiihii la talenti utaan, a na u sha uhar la uhar, u sha utar la di, a na un talenti môm. Orvesen ve la yemen yô, mbatomov mba uhar mba hiihii mbara er kwagh sha ishimatseen, ve “za er kasua” a inyaregh ki i na ve la fese je. Kpa u sha utar la lu ortom u “wan hwev.” A za ii talenti na la shin inya. Or la za hidi yô, a na mbatomov nav mba uhar mbara injar sha u veren ve “sha akaa kpishi.” Kpa a gema a ngohol talenti u ortom u sha utar la shi a zenda un hen ya na kera.—Mat. 25:14-30.

⁹ Se fa keng ser, sar u u̱ kaven mbatomov mba tseen ishima mba ken injakwagh i Yesu la, nahan eren tom u geman ior hingir mbahenen la sha afatyô wou cii. Kpa, aluer mlu u ú va nyer ker hegen ne na yô, u kera ngu fantyô u eren tom kpoghuloo, er yange u eren tsuaa la ga di ye? Alaghga tsô, mtaver u inyar na yô, u gema eren tom shighe gôgônan sha er u fatyô u nengen sha tsombor wou yô. Gayô, alaghga iyolbeen na yô u kera ngu a agee iyol er yange u lu gumor ve u lu a mi la ga, shin u ngu uange. Aluer mlu wou ngu nahan yô, injakwagh i talenti la ngi a loho u taver we ishima.

10. Orvesen u ken injakwagh la tese ér un ngu a mkav nena, man kwagh ne taver we ishima sha ci u nyi?

 ¹⁰ Umbur wer, orvesen u ken injakwagh la yange kav er mbatomov nav mbara lu a agee kwagh môm ga yô. A tese ér un kav kwagh ne shighe u lu nan ve talenti la, a na “hanmô ve sha agee a nan.” (Mat. 25:15) Er hanma or nana ver ishima ér i lu nahan, ortom u hiihii la hemba zuan a mtsera a u sha uhar la. Nahan kpa, orvesen la wuese iniôngon i sha gbashima, i mbatomov mba uhar mbara, a yila hanma ve ér “ortom u injaa u jighjigh,” shi a na ve injar kwaghmôm. (Mat. 25:21, 23) Yehova Aôndo, u a lu Ter u sunda la kpa, fa er u fatyô u eren tom hemban mlu wou ga yô. Iniôngon i u nenge sha afatyô wou cii wer u civir un la ia hungur un ga, shi una na u injar kpee.—Mar. 14:3-9; ôr Luka 21:1-4.

11. Na ikyav i i tese ér or a lu ken ican, kpa nana er tom u Aôndo kpoghuloo yô, nana zua a averen kpishi yô

¹¹ Kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen, u i yer un ér Selmira, u a lu ken tar u Brazil la tese ér saa or a lu a zayol shio ve nana er tom u Aôndo kpoghuloo ga. Yange mbanumungbenda wua nom na sha gbuuka anyom ikyundu ken ijime, undu un a mbayev mba kasev utar mba lu u una yese yô. Yange i gba u una er tom na u esen ayou la shighe gôgônan, shi i gba pe una nyôr mato a yem zende u tumen iyol hen geri u akaahendan ngee sha gbenda kpishi yô. Shin er lu a mbamtaver mban nahan kpa, a sôr shighe na sha er una fatyô u eren tom u pania u keke yô. Mbayev nav mbakasev mba uhar kpa va kohol un ken tom u pania la. A kaa wener, “ken anyom a a kar ne, m hen Bibilo a ior hemba 20, nahan ve hingir er ka ior mba hen tsombor wam nahan. Zan zan nyian kpa, m doo ve ishima shi se ya ikyar her kangenaa. Ka kwagh u injaa u inyaregh kia fatyô u yamen ga yô.” Sha kpôô yô, Ter u sunda ver iniôngon i Selmira i sha gbashima la doo doo!

12. Se fatyô u lun a gbashima ken tom u pasen kwagh la nena?

¹² Aluer hegen mlu wou na yô, u ngu kanen shio u pasen kwagh shighe gôgônan kpa, u fatyô u yaren sunda ne sha gbashima sha u keren igbenda i u hemba pasen ior kwagh ve a kôr ve ken ishima yô. Aluer u ngu dondon igbenda i injaa i pasen kwagh, i ka i due a mi ken Mkombo u Henen Tomshiren hanma sati la yô, u tsaase mfe wou shi u kar igbenda i pasen kwagh i he kpaa. (2 Tim. 2:15) Shi, aluer gba sha mi yô, u fatyô u den akaa a a lu hange hange keng ga la, shin eren a sha shighe ugen sha er u fatyô u duen kwaghpasen sha ashighe a tiônnongo a ver u duen kwaghpasen la yô.—Kol. 4:5.

13. Aluer se soo u lun a gbashima hanma shighe yô, kanyi i doo u se ere?

¹³ Umbur wer, or u nan lu a gbashima yô, tese ér nan ngu a iwuese hen Aôndo shi a doo nan ishima kpaa. (Ps. 40:8) Ortom u sha utar u i er kwagh na ken injakwagh i Yesu la, yange cia orvesen na, lu nengen ér ngu or u wan ver-ver, u taver kwagh kpishi. Kwagh la na yô, u̱ ma er kasua a talenti la sha er akaa a orvesen na aa seer a seer yô, a za ii shin inya. Gba u se ya ikyar vea Yehova, Ter u sunda la kôôsôô, ve se kera wa telegh er ortom u sha utar la nahan ga ye. Ver shighe u henen kwagh u aeren a na a doon la, er dooshima na man ishima na i wan man mhôônom nam ma zungwen nahan, shi gbidyen kwar sha kwagh u ú hen la. U er nahan yô, ishima ia hemba mgbeghan we u eren tom sha gbashima ken mcivir na.—Luka 6:45; Fil. 1:9-11.

“Lu Nen Uicighanmbaiorov”

14. Ka kwagh u hange hange u nyi i gbe u mba ve soo u yaren sunda la vea ere?

¹⁴ Apostoli Peteru ôr kwagh u i nger ken Ruamabera u ken zwa Heberu la sha u pasen kwagh u Aôndo a soo sha ci u mbacivir un shin tar yô, a kaa ér: “Kpa ne yô, lu nen uicighanmbaiorov ken mlu wen cii, er Un u A yer ne la A lu icighan nahan. Gadia i nger er: Lu nen uicighanmbaiorov, gadia Mo M ngu u Icighan je.” (1 Pet. 1:15, 16; Lev. 19:2; Dut. 18:13) Mkaanem man pase ér gba u mbaeren tom u sunda ne cii vea lu wang ken jijingi man sha aeren. Se fatyô u eren kwagh u hange hange ne sha u eren akaa a aa na se hingir wang yô. Se er  kwagh ne nena? Mkaanem ma Aôndo ma mimi la ma a wase se.

15. Mimi u mkaanem ma Aôndo ngu a tahav mbu eren nyi sha ci wase?

¹⁵ I tôô mkaanem ma Aôndo ma mimi la i kar sha mngerem ma ka ma wanger or yô. U tesen ikyav yô, apostoli Paulu nger ér tiônnongo u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ngu wang sha ishigh ki Aôndo, er kwasehe u i ser un sha ci u Kristu nahan, u i wanger un “sha m-ee u A ôô [un] sha mnger sha kwaghôron, . . . sha er a de lu a acôghor iyol ga” yô. (Ef. 5:25-27) Yesu kpa vande ôron er mkaanem ma Aôndo ma yange pasen la ma lu a tahav mbu wanger or yô. Er Yesu lu lamen a mbahenen nav yô, a kaa ér: “Hegen je kpaa ne mba wang sha ci u kwaghôron u M er ne la.” (Yoh. 15:3) Sha nahan yô, mimi u mkaanem ma Aôndo ngu a tahav mbu wanger or ken jijingi man sha aeren cii. Saa se de ser mimi u Aôndo a wanger se sha gbenda ne ve, una lumun mcivir wase ye.

16. Se er nena ve se lu wang ken jijingi man sha aerene?

¹⁶ Sha nahan yô, cii ve se hingir mbatomov ken sunda u Aôndo yô, saa se vande den hanma ieren i Yehova a nenge ér ka i hôngorough cii. Gba u se ver ikyav i lun a inja i dedoo, se dondon atindi a Yehova a we sha akaa a ken jijingi man sha aeren la ve se kuma u zan hemen u lun sha iantom i civirigh, i lun mbaeren tom u sunda ne ye. (Ôr 1 Peteru 1:14-16.) Gba u se deen ser mkaanem ma Aôndo ma mimi mara ma wanger uma wase hanma shighe, di vough er tsembelee wase u sha iyol la kpa se veren ishima sha mi hanma shighe nahan. Inja na yô gba u se ôron Bibilo shi se zaan mbamkombo mba Mbakristu. Shi gba u se nôngon sha afatyô wase cii ser se dondon mbampase mba Aôndo ken uma wase. Aluer se mba eren nahan yô, se fatyô u hendan a asaren a ase a eren isholibo la kua akaa a taregh a hôngor se la kpaa. (Ps. 119:9; Yak. 1:21-25) Ka kwagh u kundun iyol kpishi, u fan ser sha iwasen i mkaanem ma Aôndo ma mimi la yô, a fatyô u ‘ôôn se’ asorabo a vesen je kpaa nahan!—1 Kor. 6:9-11.

17. Aluer se soo ser se za hemen u lun wang yô, ka kwaghwan u Bibilo u nyi i gbe u se dondoo?

¹⁷ Ú den wer mkaanem ma Aôndo ma mimi mara ma wanger uma wou kpa? U tesen ikyav yô, ka a wa u kwagh sha kwaghbo u a lu ken iemberyolough i bo i tar ne la nahan u er nena? (Ps. 101:3) Ú palegh u sôsom a mba u ze makeranta a ve shin mba u eren tom a ve imôngo, mba jighjigh ve u nan a kaha a u wou la kpa? (1 Kor. 15:33) Ú ngu nôngon sha mimi wer u dugh ma mshi, u una fatyô u nan we u kera lu wang ga sha ishigh ki Yehova la ken a we kera kpa? (Kol. 3:5) Ú palegh ayôôso a patii a tar ne kua ieren i or tan ave vanger a tar u nan i̱ i̱ ngee ken ugesa mba anumbev kpishi la kpa?—Yak. 4:4.

18. U lun wang ken jijingi man sha aeren la una wase se u lun mbasundav mba injaav nena?

¹⁸ Aluer u ngu wan ikyo sha ambaakaa ne yô, kwagh u injaa una due ken ikyo i wan you la. Yesu tôô mbahenen nav mba i shigh ve mkurem la kar sha agbaa a kon u wain, tsô a kaa ér: ‘Hanma gbaa u ker a Mo u a um ga yô, Terem ka A kar a mi sha; man shi hanma gbaa u a um yô, ka A sôr un sha er una shi á hemba umen atam yô.’ (Yoh. 15:2) Aluer u wa iyol you sha ikyev i mngerem ma mimi u ken Bibilo, u wanger or la yô, u hemba umen atam cii.

Averen a Hegen man a ken Hemen

19. Mbahenen mba Yesu yange ve zua a iveren sha tom u sunda u ve er la nena?

¹⁹ Sha shighe u Pentekosti u inyom i 33 la, icighan jijingi na mbaapostoli mba jighjigh mba ve ngohol ityesen i Yesu la tahav, u lun mba  pasen kwagh u Yesu ‘zan zan aren ken ikighir i tar.’ (Aer. 1:8) Mba zough a tahav yô, mbagenev lu mbahemenev mba shin tine, mbagenev lu mbamishen, mbagenev di lu mbatamen mba ningir sha, man ve cii ve er tom u hange hange sha u pasen loho u dedoo “hen akaa a i gbe a sha won cii” la. (Kol. 1:23) Yange ve zua a averen ngôgh shi ve na mbagenev kpa iember!

20. (a) Ka averen a nyi u zough a mi sha sunda u ken jijingi u ú yar sha gbashima laa? (b) U kange ishima wer u er nyi?

²⁰ Sha mimi yô, aluer se hide a ayol a ase ijime, shi se mba a gbashima shi se mba dondon atindi a ken Mkaanem ma Aôndo yô, se za hemen u eren tom u zege sunda u ken jijingi, u i lu eren zan a mi ave hegen la kpoghuloo. Ior kpishi kera fa kwagh u vea er ga shi mba yan atsan sha ci u mba zendan uyôughyôughmbaakaav mba tar ne shi mba zendan iemberyolough, kpa se yô se mba a iember man mkom u mimi. (Ps. 126:6) Man kwagh u hemban doon cii je yô, ‘tom wase ken Ter ngu gbilin ga.’ (1 Kor. 15:58) Yehova, Ter u sunda la una na se injar i tsôron sha ci u ‘tom wase man dooshima u se tese sha ci u iti na’ la.—Heb. 6:10-12.

[Ngeren u shin kpe]

U Umbur Kpa?

Er u lu nôngon wer u yar sunda sha gbashima ne . . .

• er nan ve i lu hange hange u ú hide a iyol ijime?

• u er nan ve u lu a gbashima shi u za hemen u eren tom ne sha gbashima?

• ka hange hange u ú lu wang ken jijingi man sha aeren sha ci u nyi?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 17]

Iyol i hiden a mi ijime ia wase se u̱ eren akaa akuma akuma, geman haren ishima sha u civir Aôndo shi suen Tartor na