M Nenge A Tahav Mbu Mimi U Ken Bibilo la

Kwaghôron u Vito Fraese

ALAGHGA tsô, u ngu a vande ungwan iti i í yer ér Trentinara la ga. Trentinara ka geri u kiriki ugen ken imbusutariyan i gar u Naples, ken tar u Italia. I mar mbamaren av man anmgbian wam u vesen, Angelo, hen geri ne. Yange mbamaren av mba maren Angelo yô, ve mough ve yem twev ken tar u Amerika, ve za tema hen gar u Rochester, ken kpentar u New York, ape i marem ken inyom i 1926 la. Lu ken inyom i 1922 Terem hii zuan a Mbashiada mba Yehova ye, i yilan ve shighe la ér Mbahenen Bibilo. Ica gba ga maa, un man Ngôm ve hingir Mbahenen Bibilo.

Terem lu inja kundu kundu shi gbidyen kwar sha kwagh zutuu, nahan kpa soon ér i nzughul a or ga. Yange una nenge mbahemen mbaadua vea tsughun ior yô, a wa ishima a wa shio, nahan mayange deen ér ian i pasen ior akaa a mimi a ken Bibilo la i kar un ga. Yange den tom u uke yô, gema eren tom u pasen kwagh hanma shighe la, shi gba uwer sha mi ga zan zan angev man ashighe a ndôhôr tsung va na un de tom shon, shighe u lu anyom 74 yô. Nahan cii kpa, a za hemen u pasen kwagh kuman ahwa 40 shin 60 nahan hanma uwer, zan zan a nyôr anyom 90 kar. Ikyav i dedoo i Terem la bende a mo kpishi je. Shin er hômon kwagh nahan kpa, lu or u veren ishima sha kwagh tsembelee. Hanma shighe yô, a kaa ér, “Mimi ka kwagh u eren beer a mi ga.”

Terem man Ngôm nôngo kpoghuloo tese se mbayev vev mba utaan cii Mkaanem ma Aôndo. I erem batisema sha uwer u Agusutu 23, 1943, nahan mba nyer uwer u Jun 1944 yô, m hingir pania. Anmgbian wam u kwase, Carmela lu eren pania vea ikyar na u pasen kwagh u wan saaka, Fern, hen gar u Geneva, ken kpentar u New York. Ica gba ga tsô m kav er Fern lu wanyekwase u m soo u lun vea na gbem sha won yô. Nahan se mba nyer uwer u Agusutu 1946 yô, se vôso ayol a ase.

Tom u Mishen

Se hii eren tom wase u ikpur pania imôngo hen gar u Geneva man u Norwich, ken kpentar u New York. Mba ker uwer u Agusutu 1948 yô, i na se ian i civirigh i zan makeranta u Gileadi za teman kelase u sha 12 la. Se mba been yô, i tindi se hen gar u Naples, ken tar u Italia, vea ormishen ugen, iti na ér Carl Ridgeway, un vea kwase na, Joanne. Er ityav vihi gar u Naples yô, i lu nôngon hiden maan un a maa. Yange taver u zuan a ya, nahan se lu ken anyou u cuku u lun arum ahar iwer kar kpuaa.

M ungwan er mbamaren av lamen zwa u Italia, er ior i Naples lamen la zan zan m kar ganden or, nahan m fa zwa u Italia la tsembelee je, shin er yange mea lamen u yô, ikyenge i Oramerika i duen sha mi nahan kpaa. Zwa ne yange u taver Fern. Kpa u eren aie ga yô, yange va fa zwa la er mo nahan, je yô hembam kpaa.

Sha hiihii la, lu iorov unyiin mba hen tsombor ugen, mba se zua a ve hen gar u Naples la tseegh ve tese isharen ye. Ve teen taav u tindi yange yô. Hanma iyange i tom yô, kwase ugen hen tsombor ne, u i yilan un ér Teresa yô, yange a  gema unduyolough na sha gbenda u kpiligh iyol kpishi. A̱ lu pepe yô, a kehe kpishi, sha ci u a kura taav poo a wa ken akpa a tobi na lu a mi kpishi la. A luun aikighe yô, a hingir vende vende er ihôwe nahan. Kpa mimi gema tsombor ne vindi vindi. Ken masejime yô, iorov 16 hen tsombor ne hingir Mbashiada. Hegen Mbashiada mba hen gar u Naples je nôngo u kuman er 3,700 nahan.

I Hendan a Tom Wase

Se lu hen gar u Naples iwer itiankarinyiin tseegh, maa mbautahav zenda se ér se due. Se yem ken tar u Switzerland se za tsa er uwer môm nahan, maa se hide se va ken tar u Italia, shighe u i na se laasen u zan tar u ken won za nengen ajiir la. I tindim vea Fern hen gar u Turin. Sha hiihii la, kwase ugen na se ruumyou haya, shi se ôôn iyol ken kwa na shi se yôron ken kicin na. Tsombor u Ridgeway ngu va kohol se hen gar u Turin yô, se za kôr haya hen zegeyou ugen se lu her imôngo. Shighe kar yô, mbamishen utaan vea kasev vev hingir u va lun ken iyou ne.

Ken inyom i 1955 la, mbautahav zenda se ken gar u Turin kera, kpa hen shighe la nahan se wa imaagh ki atôônanongo a he a inyiin. Anmgbianev mba hen ityônya via hen shighe la kuma u vea nenge sha atôônanongo ne. Mbautahav kaa a vese ér, “Se fa dedoo ser ne Mbaamerika mban ne yemen je, hanma kwagh u ne er cii una saa ishe.” Kpa mvese u va ken hemen la tese ér ka Yehova a ne mzehemen ye. Mbashiada mba hen gar u Turin nyian hemba 4,600 shi atôônanongo nga her kuma 56.

Florence Lu Gar u Doonashe Kpishi

Ijiir igen i í tindi se ér se za er tom yô lu hen gar u Florence. Ashighe kpishi se ungwan kwagh u gar ne, sha ci u lu ijiir i í na anmgbian wam u kwase Carmela vea nom na Merlin Hartzler ér ve za er tom u mishen her yô. Nahan cii kpa, tôô ase wer u ngu hen gar u Florence ne. Ajiir er Piazza della Signoria man Ponte Vecchio man Piazzale Michelangelo man Palazzo Pitti nahan, na yô, gar la doo ashe kpishi! Gbenda u ior mbagenev hen gar u Florence ngohol loho u dedoo la lu kwagh u saan iyol kpishi.

Se hen kwagh a tsombor ugen, nahan mbamaren mba hen tsombor shon er batisema. Nahan cii kpa, Ter la lu ormantaav. Mba nyer ken inyom i 1973 yô, Iyoukura pase ér taav u man ka ieren i hôngorough shi taver mbaôron i asema ér ve de taav u man. Ônov nav mbavesen zamber a na ér a de taav u man. A tôndo zwa ér una de, kpa  de ga. Tugh mbu gen mbu il yô, kwase na kaa a ônov nav mba ahinav mbara ér ve za yav, cii ve mase eren msen ve u nyôron yaven ye. Shighe kar yô, ishima na un ibo, nahan a mough a za ken ruum u mbayev nav la. Ve vande eren msen ve. A pine ve ér: “Kanyi ne er msen sha mini?” Ve kaa ér: “Se mba zamber we Yehova, wase Baba a de taav u man.” Kwase la ta ikyenge yila nom na kaa ér: “Va va ungwa msen u mbayev ou.” Ve yô, a mindi mliam, maa a kaa ér: “Me kera ma taav mayange!” A kure iceghzwa na la, nahan iorov mba hemban er 15 nahan hen tsombor la hingir Mbashiada hegen.

Se Er Tom ken Afrika

Mba ker ken inyom i 1959 yô, i musan se man mbamishen mbagenev uhar, Arturo Leveris kua anmgbian wam Angelo, i va a vese hen Mogadishu, gartamen u tar u Somalia. Se mba za nyer yô, ayôôso a patii lu hang. Yange Mzough u Ityar Cii na gomoti u tar u Italia ian i wasen tar u Somalia u hingir sha tseeneke u ú, kpa lu inja er kwagh lu vihin seer seer nahan. Ior mbagenev ken tar u Italia mba se lu henen Bibilo a ve yô yevese undu tar u Somalia, nahan se kera fatyô u veren tiônnongo her ga.

Hen shighe la, ortamen u sôron afishi a branci due a mhen ér m hingir orwasen un. Nahan se hii u sôron ajiir a a lu ikyua la. Mbagenev ken mba se henen Bibilo a ve yô, za ikyura, kpa gba u vea undu ajiir a ve sha ci u ahendan. Mbagenev yô lu her, kpa gba u vea wa ishima a ican kpishi. * Zan zan nyian kpa, ka sea hen sha mdoo u Yehova a doo ve ishima man kwagh u yange ve wa ishima a mi sha u vea za hemen u tilen sha jighjigh nahan, i sagher se iyol kpen kpen.

Ashighe kpishi yange i tsee iyol ken tar u Somalia man tar u Eritrea je i kar ikyaa inya. Yange sea ya iwer ityôô igen yô, i hemba tseen se iyol cii. Iyange i hiihii i se ya imba iwer ne hen ya u orhenen Bibilo ugen yô, kwase wam ôr sha asenge ér, tsee un ken ato vong er usu nahan!

Yange mba tindin Angelo man Arturo ér ve za er tom hen ijiir igen yô, se shi her tswen. Er orgen kera lu u taver se ishima ga yô, yina se ga. Nahan cii kpa, kwagh ne wase se se seer kporom ikyua a Yehova shi se suur sha a na hemba ave a tse. Ijende i se er se za ken ityar i í wa atabam sha tom wase la taver se ishima je zua ga.

Yange se lu a mbamtaver kposo kposo ken tar u Somalia. Er se lu a friiji ga yô, se yam kwaghyan u se ya ken hanma iyange la tseegh, a lu ishu, shin atam a ikyon a hen ityônya er mangoo shin mbuee shin alumbu u kehen atam shin ikyeve gayô ayaba nahan kpaa. Ashighe kpishi ankaam ma purugh yange ve zaan se iyol. Ashighe agen ve va tema se sha mon shighe u sea henen Bibilo a ior sha uyaav vev yô. Er se lu a an-agugu yô, se  kera zenden angahar ken iyange i tan gyaang la shighe gôgônan ga.

Se Hide ken Tar u Italia

Sha iwasen i azende a ase yô, se fatyô u nyôron girgimnger igen i i tôôn ayaba yô, hiden yemen ken tar u Italia sha u za zan mkohol u ityar i ityar, u i kumba hen gar u Turin ken inyom i 1961 la. I pase se sha mkohol ne ér a lu tindin se hen ijiir igen. Mba ker uwer u Setemba 1962 yô, se hide ken tar u Italia, ape m hii u eren tom u Ortamen u sôron atôônanongo la. Se yam anmato u cuku u se zende sha uningir a mi anyom ataan yô.

Se mba undun mtseenem ma ken Afrika yô, hen shighe ne gba u se wa ishima a mdôhôrom. Sha shighe u hir u hiihii la, se lu sôron tiônnongo ugen u lu shin kpe u iwo i tar u Yuropa, i í lu vegher u sha ityoughkitaregh la, nahan se yav ken ruumyou u kwagh u nan mtsee lu ker ga yô, sha ityough ki wuna u ombon toho u koson annyamev. Yange ndôhôr je se gba yaven sha gambe a akondo a se hua la tsô. Hen tugh mbura, ikyegh inyiin man iwa ihiar kpe wuhe hen ijiir igen ikyua a vese!

Shighe kar yô, m er tom u ortamen u nengen sha haregh la kpaa. Hen shighe la se zende tar u Italia cii se tser. Yange se za sha ajiir agen er Calabria man Sicily nahan ashighe kpishi. Se taver agumaior ishima ser a vese ken jijingi shi a nôngo sha er aa er tom u mbakuran ken tiônnongo gayô aa hingir mbatomov mba zenden sha sôron atôônanongo shin aa za er tom shin Betel yô.

Se hen akaa kpishi hen azende a ase a lun jighjigh, aa á civir Yehova a ishima i môm la. Aeren a ve la doo se ishima kpishi, er mtil u ve til sha mimi sha ishigh ki Yehova la nahan, kua nagh ku ve we la man mdoo u anmgbianev ve doo ve ishima la, man ieren ve i ngôôr hoghor hen ijiir ga la kua iyol i ve tangen sha kwagh ga la kpaa. Se za avese a anmgbianev ken Ayou a Tartor. Lu Mbashiada mba Yehova mba tindi lumun ve u lun mbatomov mba kwaghaôndo mba vea fatyô u zuan mbagenev ivese la, zua avese ne ye. Kpa ngise la yô, kwagh lu nahan ga. Atôônanongo nga kera nyer mbamkombo ken ukicin mba anmgbianev shin teman sha agbur, er ngise i eren ken gar u Turin nahan ga. Kpa atôônanongo kpishi nga a Ayou a Tartor a doonashe aa a ve Yehova a icivir yô. Se mba kera nyer mbamkohol ken mbaagirigi mba hoghol ga, kpa ka se kumba ken Ayou a Mkohol a lun gbangesaa. Shi ka kwagh u iemberegh er m nenge a ingyegh ki mbapasenkwagh ki hemban 243,000 nahan. Shighe u se za nyôr ken tar u Italia la, mbapasenkwagh lu 490 tseegh.

Se Tsua Akaa a Se Er la sha Inja

Se tagher a ican kua angev man isharen i hiden hen ya. Hanma kwa u Fern yange una nenge a ifi yô, ya a sar un. Shi i pav un ipaven i vesen  kwa tar. Kwagen la, lu zan u za henen Bibilo a orgen, man orahendanegh ugen ta num sha a na a ityumugh ki gen ken uwe. Shi kwagh ne kpa na i za iyouci a na.

Shin er ashighe agen iyol ka i kpe se nahan kpa, ‘Yehova ka ishimaverenkeghen’ yase, er Ukwelegh 3:24 a kaa nahan. Ngu Aôndo u nan ishimasurun. Shighe ugen u iyol lu kpen Fern la, a zua a washika u taver un ishima hen Anmgbian Nathan Knorr. A nger wener, er i mar un ikyua a Betelehem, ken kpentar u Pennsylvania, ape Fern hii tom pania la yô, un fa tsembelee er kasev Dutch mba hen Pennsylvania, er Fern nahan, ve lu a gbong gbong iyol shi ve taver ishima kpishi yô. Yange ôr lu kwagh u mimi. Ken anyom a karen ne, ior kpishi na se ishimataver sha igbenda wuee.

Er se lu a mbamtaver nahan kpa, ka se nôngo ser se lu a gbashima sha tom u pasen kwagh la her. Shighe u Fern tôô wain u ken tar u Italia, u engem shi doon tsung, u i yer ér Lambrusco la, kar sha gbashima u lun a mi sha tom yô, a ôr sha asenge ér: “Gba u se de ser iengem i gbashima wase la i saa ga.” Yange se mba eren tom u zenden sôron atôônanongo man uningir la ka kom anyom 40 yô, i na se iantom i he i za sôron iniongo man atôônanongo shi veren iniongo man atôônanongo ken ijô igen i í lu zwa u Italia ga yô. Iniongo ne ngi pasen ior mba ken tar u Bangladesh man tar u China man tar u Eritrea man tar u Ethiopia man tar u Ghana man tar u India man tar u Najeria man tar u Philippines man tar u Sri Lanka, kua ityar igen kpaa kwagh. Sea gber takerada kpa ua kuma u se nger igbenda i kpilighyol i se nenge a tahav mbu Mkaanem ma Aôndo, mbu mbu gem uuma mba ior mba ve bende mhôônom ma zungwen ma Yehova ve nenge la ga.—Mika 7:18, 19.

Hanma iyange ka se er msen ser Yehova a za hemen u nan se tahav mbu sha iyol man mbu ken ishima sha er se er tom wase u pasen kwagh la yô. Iember i Ter ka agee a ase. Iember la ngi i na ashe a ase a wanger shi se fa dedoo ser akaa a se tsough u eren ken uma sha u samber a loho u dedoo la ka a sha inja vough.—Ef. 3:7; Kol. 1:29.

[Ngeren u shin kpe]

[Ngeren u caghen a cagh/Ufoto u sha peeji 27]

(U soo u ôron ngeren ne cii yô, nenge takerada u)

Mbamaren av hen gar u Rochester ken kpentar u New York

1948

Se lu hen gar u South Lansing sha ci u kelase u makeranta u Gileadi u sha 12

1949

Mo vea Fern cii ve se mase yemen ken tar u Italia ye

Icile i Capri, ken tar u Italia

1952

Hen gar u Turin man gar u Naples vea Mbamishen mbagenev

1963

Fern vea mbagenev mba a henen Bibilo a ve yô

“Gba u se de ser iengem i gbashima wase la i saa ga”