Jijingi Ne Se Tahav Mbu Hemban Nyityô Ican cii

“M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.”—FIL. 4:13.

1. Ior mba Yehova mba tagher a atsan kpishi sha ci u nyi?

 ATSAN a yan atô kposo kposo la ka kwagh u he hen ior mba Yehova ga. Se mba ye atsan agen sha ci u mbamyen asev, shin sha ci u tar u bo u se lu ker ne. Agen di yô, se mba ye sha ci u ihyom i i lu hen atô u mbacivir Aôndo man mba ve civir un ga la. (Gen. 3:15) Tsuaa je tsô, Aôndo ndera wasen mbacivir un mbajighjigh u hendan a mtev u sha ican u sha ikyaa i kwaghaôndo shi hendan a mkighir u bo u mbakov shi wan ishima a atsan agen atô kposo kposo. Se kpa, icighan jijingi na una fatyô u nan se tahav mbu wan ishima nahala.

Icighan Jijingi Wasen Se u Hendan a Mtev u sha Ican u sha Ikyaa i Kwaghaôndo

2. Awashima u mtev u sha ican u sha ikyaa i kwaghaôndo yô kanyi, man ka a va sha nyi igbenda?

² Mtev u sha ican u sha ikyaa i kwaghaôndo la ka u nzughul a or shin vihin nan iyol sha apera sha ci u jighjigh u nan u nan. Awashima u mtev u sha ican ne yô, ka u been a imba jighjigh u nan la kera shi yangen un u samber shi nan sha er mba ve lu a imba jighjigh u nan la cii vea gbihi un yô. Mtev u sha ican una fatyô u van sha igbenda kpishi, ashighe agen una va noon, kpa ashighe agen una va ken myer. Bibilo tôô gbenda u Satan a te num sha a vese la kar sha gbenda u gumbegha man igbinde ka ve ta num sha or la.—Ôr Pasalmi 91:13.

3. Diabolo te num sha avese er gumbegha man er igbinde nena?

³ Satan te num sha a vese noon, er begha u vihin tu nahan, sha u eren se ipila man u wuhen se ken purusu man u̱ cirin tom wase. (Ps. 94:20) Ibaver i ken Yearbook i pasen tom u Mbashiada mba Yehova ken ayange a ase ne, tese ambaakaa la kpishi je. Ikpelaior i toron asema, i ashighe agen mbahemenev mba kwaghaôndo, shin mba kwagh u patii a ye ve ishima ka ve hemen i̱ la, nzughul a ior mba Aôndo  sha ajiir kpishi. Num u tan sha a vese er begha nahan ne na mbagenev kpuaa nôngo gbev. Diabolo ka a yer a ta num sha a vese er igbinde nahan, sha er una hôngor asema a ior shi una tsugh ve ve̱ eren ishima na yô. Te num sha avese sha imba gbenda ne sha u una na se nyiman jighjigh wase u nan shin se er ma kwagh u kpeegh yô. Kpa sha tahav mbu icighan jijingi u Aôndo yô, se fatyô u hendan a mtev u sha ican u a ve a mi sha a vese sha igbenda i ihiar ne cii.

4, 5. Ka gbenda u nyi u hembe doon u wan agoyol u hendan a mtev u sha icana, man ka sha ci u nyi? Tese ikyav.

⁴ Ka u henen igbenda kposo kposo i mtev u sha ican una fatyô u van sha avese la i lu gbenda u hemban doon u wan agoyol sha mi ga. Jighilii yô, se fatyô u fan imba mtev u sha ican u se va tagher a mi la ga, nahan mtsera ngu ken ieren i lun a ishimanyian sha akaa a alaghga aa er mayange ga la ga. Nahan kpa, kwagh gema ngu u se fatyô u eren yô. Ior kpishi mba ve kercio u hendan a mtev u sha ican yô, ve hendan a mi sha u gbidyen kwar sha ikyav i ior mba tilen sha mimi, mba i er kwagh ve ken Ruamabera la, kua ikyav i Yesu man atesen na. Kwagh ne na yô, Yehova seer doon ve ishima. Dooshima la di wase ve u wan ishima a hanma ican i ve tagher a mi cii.

⁵ Nenge ase ikyav i anmgbianev asev mba kasev uhar ken tar u Malawi. Yange ikpelaior igen i toron asema gbidye anmgbianev mba kasev mban, er ve akondo shi sue ér vea yav a ve sha igyosor, sha u vea nôngo anmgbianev mba kasev mban ve yam kaade u patii yô. Ikpelaior la kaa a ve ér anmgbianev mba shin Betel je kpa yam kaade u patii, kpa lu aie puru. Anmgbianev mba kasev mbara kaa ér nyi? “Se mba civir ka Yehova tseegh. Nahan aluer anmgbianev mba shin Betel mbara yam ukaade je kpa, se yô kwagh gba se sha mi ga. Nea wua se a wua kpa, se mba yamen kaade ga!” Anmgbianev mba kasev mbara mba lamen vangertiôr nahala yô, i pase ve.

6, 7. Yehova ne mbacivir un tahav mbu wan ishima a mtev u sha ican nena?

⁶ Apostoli Paulu yange kaa ér Mbakristu mba ken Tesalonika lumun kwaghôron u Aôndo “sha ican kpishi,” kpa lu “sha iember i Icighan Jijingi.” (1 Tes. 1:6) Sha kpôô yô, Mbakristu kpishi, mba sha ayange a tsuaa la man mba nyian kpaa, mba ve hendan a mtev u sha ican yô, ve kaa ér zum u i hemba eren ve ican cii la, ve lu a bem ken ishima ve, u a lu vegher u ityamegh ki jijingi la. (Gal. 5:22) Bem la di gema wase u kuran asema a ve man mbamhen vev. Sha mimi yô, Yehova ne mbatomov nav tahav sha jijingi na, mbu wan ishima a atsan shi eren kwagh sha inja shighe u ahendan a mough a ve yô. *

⁷ Ka i kpiligh ior iyol kpishi u nengen er ior mba Aôndo ka ve kange ishima ér vea tile sha mimi zum u ka a naan ve atsan a vihin tsung je kpaa nahan. Ka i lu inja er Mbashiada mba a tahav mbu mbu gande mbu orumace nahan, man sha kpôô yô, ka ve lu a mi. Apostoli Peteru taver se ishima ér: “Aluer a hee ne sha ci u iti i Kristu yô, á kpe ne iyol je sha ci u Jijingi u iengem man u Aôndo A tem sha a ven yô.” (1 Pet. 4:14) Er i tev se a ican sha ci u se mba dondon atindi a perapera yô, kwagh la tese je ér se mba eren kwagh u Aôndo a lumun a mi yô. (Mat. 5:10-12; Yoh. 15:20) Ikyav i i tese ér Yehova ver se doo doo ne, i ne se msaanyol kpen kpen!

Icighan Jijingi Wasen Se u Hendan a Mkighir u Mbakov

8. (a) Kanyi yange i wase Yosua man Kalebu u hendan a mkighir u mbakovo? (b) Ikyav i Yosua man Kalebu la tese se nyi?

⁸ Mtev u sha ican ugen u a ve boon ga, u i gbe u Mbakristu vea wa ishima a mi keng yô, ka mkighir u mbakov ka ve kighir or ér nana er kwagh u a lu shami ga la. Nahan kpa, er jijingi u Yehova a hembe jijingi u taregh tahav ica je yô, se fatyô u hendan a ior mba nahan se tar, mba ka ve samber a mbaaie sha a vese shin ve nôngon ér vea kighir se se er kwagh sha  asema a ve la. U tesen ikyav yô, kanyi yange i wase Yosua man Kalebu u vendan mnenge u mbamkerev mbagenev mba pue mba i tindi ve ken tar u Kanaan laa? Yange ve dondo gbendatesen u icighan jijingi, nahan ve lu a mnenge ve kposo.—Ôr Numeri 13:30; 14:6-10, 24.

9. Gba u Mbakristu vea lumun u lun kposo a ikpelaior keng sha ci u nyi?

⁹ Mbaapostoli mba Yesu kpa, icighan jijingi yange na ve tahav mbu hemban ungwan imo i Aôndo a imo i ior mba mbakpishiv tôôn ve gede gede ér ka mbatesen kwaghaôndo u mimi la. (Aer. 4:21, 31; 5:29, 32) Ior kpishi ka ve hemba soon u dondon ikpelaior ityô, sha u palegh iyongo. Nahan kpa, Mbakristu mba mimi yô, ashighe kpishi ka i gba u vea er kwagh u ve nenge ér ka u shami yô. Er i lu nahan kpa, sha agee a tahav mbu tomov mbu Aôndo mbu ne la yô, mba cie u lun kposo ga. (2 Tim. 1:7) Nenge ase kwagh môm u i gbe u mayange je se lumun u eren sha ci u mkighir u mbakov ga yô.

10. Ka akperan a nyi alaghga Mbakristu mbagenev vea lu a mi ken ishima?

¹⁰ Alaghga agumaior agen aa fa ér ma ijende ve er kwaghbo yô, a hingir ve ken ishima ta-ta-ta. Alaghga vea lu nengen ér aluer ve za pase mbatamen sha u ve wase ijende ve yô, ijende la ia kera na ve jighjigh ga, nahan vea soo u bughun zwa sha mi ga, shin er u̱ ungwan ato sha ikyaa la una lu ve cii a iwasen ga nahan kpaa. Alaghga or u nan er isholibo la nana zamber a ijende i nan la ér a de yôôn nan ga. Kpa ka agumaior tseegh a tagher a imba zayol ne ga. Mbaganden mbagenev kpa a alaghga a taver ve u za pasen mbatamen mba ken tiônnongo isholibo i ijende ve shin ma or u hen tsombor ve nan er yô. Kpa doo u Mbakristu vea er kwagh nena sha imba mkighir laa?

11, 12. Aluer ma or ken tiônnongo zamber we ér u de pasen kwaghbo u nan er ga yô, kanyi i hembe doon u ú ere, man ka sha ci u nyi?

¹¹ Tôô ase wer gumor ugen u a lu anmgbian yô, mba yer un ér Alex, a fa er ijende na ugen ken tiônnongo u i yer un ér Steve ka a nengen ufoto mba ijimbagh yô. Alex kaa a Steve ér ieren na la za un iyol kpishi. Nahan kpa, Steve wa ikyo sha kwaghôron na la ga. Alex kaa a ijende na ér a za lam a mbatamen sha kwagh la, nahan Steve gema kaa ér aluer Alex ngu ijende na i mimi yô, a de gbe a kwagh u un er la won ga. Doo u Alex una cia ér ijende ve ia va pav yumuu? Alaghga una lu henen ér aluer Steve za tuna cica cii yô, mbatamen vea fa or u vea na nan jighjigh jighilii ga. Nahan kpa, aluer Alex ungwa ato sha kwagh la yô, a wase ijende na ga. Kwagh la una fatyô u nan Steve a de u civir Yehova. Doo u Alex una umbur ér “Mcie u cian or ka a va a kwaghhônon, kpa or u nan suur sha TER yô, nana tema doo doo.” (Anz. 29:25) Kanyi igen kpa Alex una fatyô u erene? Una fatyô u shi van hen Steve va pasen un kwaghbo na sha mimi. A gba u una taver ishima ve una er kwagh ne ye. Alaghga hen shighe la, Steve una kegh iyol u lamen sha zayol na la. Alex a kimbir taver Steve ishima ér a za lam a mbatamen  shi a̱ kaa a na ér aluer una za ôr ve ga yô, shighe a karen deghôô yô, un Alex una za ôr mbatamen iyol na.—Lev. 5:1.

¹² Aluer u er kwagh a ijende you sha imba gbenda la nahan yô, alaghga sha hiihii la, ijende you ia wuese we sha iniôngon you i nôngon wer u wase nan la ga. Kpa shighe a va karen yô, alaghga nana nenge er kwagh u yange u er la lu sha ci u mkpeyol u nan yô. Aluer or u nan er kwaghbo la nan lumun iwasen i mbatamen vea na nan la yô, alaghga nana lu a iwuese sha ishimataver you man mtil sha mimi wou la gbem. Nahan kpa, aluer ishima vihi nan a we saa her sha ci u ú za ôr mbatamen kwagh u nan er la yô, shi nan ngu ijende you i mimi je he? Kwagh u i doo u hanma shighe se eren u a lu u shami yô, ka u eren kwagh u doon Yehova, Ijende yase i hemban cii la. Aluer kwagh na hemba gban se ishima yô, mbagenev mba Yehova a doo ve ishima shi ve ne un icivir la, vea hingir azende ase a mimi. Mayange se na Diabolo ian ken tiônnongo u Kristu ga. Aluer se er nahan yô, se vihi icighan jijingi u Yehova ishima tsung. Nahan kpa, aluer se mba eren kwagh u una na tiônnongo a lu wang yô, se lu dondon gbendatesen u icighan jijingi.—Ef. 4:27, 30.

Icighan Jijingi Wasen Se u Wan Ishima a Nyityô Ican Cii

13. Ka atsan a nyi nahan ior mba Yehova ve lu tagher a mi, man er nan ve ambaakaa la a ngee yumu?

¹³ Ican ia fatyô u van sha a vese sha igbenda kposo kposo, alaghga yange se vande lun a inyaregh, kpa ki va bee, shin í de se tom shin or u doon se ishima nan kpe shin ma aahe er, gayô se nyôr ken zayol u ange man ambaakaa la nahan. Er se lu ken “ashighe a ican” yô, ishimaveren ngi ér hanmô wase nana tagher a ma ican keng. (2 Tim. 3:1) Shighe u imba kwagh la i er yô, doo u se cia ga. Icighan jijingi una fatyô u nan se tahav mbu wan ishima a nyityô ican cii.

14. Lu nyi i wase Yobu u wan ishima a atsana?

¹⁴ Atsan atô kposo kposo yange va ta sha Yobu ciligh ciligh. Kwagh u van Yobu a inyaregh kera lu ga, ônov nav kpe cii, azende na undu un shi a gba atundu a nyoon tsung shi kwase na kera suur sha Yehova ga. (Yobu 1:13-19; 2:7-9) Nahan kpa, Yobu zua a or u surun un ishima sha mimi, or la lu Elihu. Loho na hen Yobu man jindikwagh ken kwagh u Yehova iyol na ôr a Yobu yô, ér: “Tile ving, umbur ityom i Aôndo i kpilighyol la.” (Yobu 37:14) Lu nyi i wase Yobu u wan ishima a atsana? Man kanyi ia wase se u wan ishima a atsan a ase? Kwagh u una wase se yô, ka u umbur igbenda kposo kposo i jijingi u Yehova a eren tom la shi gbidyen kwar sha mi. (Yobu 38:1-41; 42:1, 2) Alaghga se umbur ashighe agen ken uma wase a se nenge a ikyav i tesen ér kwagh wase asange asange gba Aôndo ishima yô. Hegen kpa kwagh wase gba un ishima her.

15. Kanyi yange i na apostoli Paulu tahav mbu wan ishima a atsana?

¹⁵ Apostoli Paulu yange wa ishima a atsan kpishi a yange anger uma na a ku yô, sha ci u jighjigh na u nan. (2 Kor. 11:23-28) Yange er kwagh sha inja shi kundu ishima ken ashighe a ican la nena? Lu sha u haren sha Yehova ken msen u eren. Hen shighe u i lu karen jighjigh u nan u Paulu, man ikyav i tese ér yange za kure  ken ku u a kpe sha ci u jighjigh na u nan la, a nger ér: “Ter yô tile a mo her, A nam agee sha u m̱ ôr kwaghaôndo m̱ kure, atôatyev cii a̱ ungwa. Kape i yiman ken zwa u begha kera ne.” (2 Tim. 4:17) Sha nahan yô, akaa a a er Paulu la, wase un u taver mbananjighjigh a na imôngo asema ér “Ishima i̱ de nyian ne sha ma kwagh ga.”—Ôr Mbafilipi 4:6, 7, 13.

16, 17. Ôr kwagh u a tese ér Yehova ngu nan ior nav tahav mbu wan ishima a atsan nyian yô.

¹⁶ Pania ugen u i yer un ér Roxana yô, nenge er Yehova a koson ior nav yô. Zum u a sôn or u yange tôô un tom la ian ér una za mkohol wase u vesen yô, or la kaa sha ishimavihin ér, aluer anmgbian u kwase ne za mkohol la yô, una de un tom. Nahan kpa, Roxana cighir ishima za mkohol la, gema er msen tsusee ér i̱ de deen un tom ga. Eren msen la yô, ishima gba un shimi. Mba been mkohol la cinin hidi yô, orvesen na de un tom sha iyange i Hiitom, er vande ôron nahan. Ishima za Roxana iyol kpishi. Yange soo u eren tom la sha er una zua a kwagh u nengen sha tsombor na yô, shin er i kimbin un inyaregh her kpishi ga nahan kpaa. Shi a er msen, a gbidye kwar ken ishima na ér, aluer Aôndo koso un sha kwaghyan u ken jijingi sha mkohol u vesen la yô, una fatyô u koson un a kwaghyan u sha iyol kpaa. Er lu hiden hen ya angahar la, a nenge kômpeni ugen nger kwagh ver ér ve mba keren ior mba fan kwaghkoron sha akeke a kômpeni tsema tsema, mba vea tôô ve tom yô, maa a za er apelekeshen her. Orvesen u hen kômpeni la kav er lu a mfetom ga yô, kpa a gba tôôn un tom la tsô, lu u a kimbin un inyaregh ki ki nôngo u hemban ki yange ngohol pe i de un tom la kwa har yô. Roxana nenge wener Aôndo ungwa mbamsen nav. Nahan kpa, iveren i hemban cii je yô, lu sha ci u a fatyô u pasen mbagenev mba ve eren tom a na imôngo yô loho u dedoo. Ve utaan kua orvesen na la iyol na kpa sha mi, ve ngohol mimi, i er ve batisema.

¹⁷ Ashighe agen yô, alaghga a lu se inja er Aôndo ngu ungwan msen wase ga, shin ngu ungwan sha gbenda u se ver ishima ser una ungwa la ga nahan. Aluer kwagh ngu nahan yô, ityôkyaa i injaa ngi keng. Yehova fa i, kpa alaghga a lu ken hemen je a va mase wanger se ye. Kwagh u se fe tsô yô, Aôndo undun mbajighjigh nav ga.—Heb. 6:10.

Icighan Jijingi Wasen Se u Hemban Ameen man Atsan

18, 19. (a) Se fatyô u veren ishima ser se tagher a atsan man ameen sha ci u nyi? (b) U er nan ve u fatyô u hemban atsan a u tagher a mi laa?

¹⁸ Kpiligh ior mba Yehova iyol er ve tagher a ameen man iyolkpen man mtev u sha ican man mkighir u mbakov la ga. Tar cii ngu fe eren kwagh a vese ken bem ga. (Yoh. 15:17-19) Nahan cii kpa, icighan jijingi una na se tahav mbu hemban nyityô mtaver u se tagher a mi ken mcivir u se civir Aôndo la cii. Yehova una lumun ér i̱ mee se i̱ hemba agee a ase ken inya ga. (1 Kor. 10:13) Mayange una undu se shin una kende se ga. (Heb. 13:5) Ka sea dondon kwagh u Mkaanem ma a ne i nger la ma kaa yô, kwagh la a kura se. Heela tseegh ga, jijingi u Aôndo una fatyô u mgbeghan mbananjighjigh a vese imôngo u nan se iwasen i kwagh a gbe se a mi la man hen shighe u kwagh a hembe gban se a mi cii la.

¹⁹ Nahan yô, se cii se za nen hemen u keren icighan jijingi, sha u eren msen shi henen Ruamabera. I̱ za hemen u ‘taver se sha agee cii sha inja i agee a iengem Na la sha u taver ishima man shi u wan ishima saan saan kpaa.’—Kol. 1:11.

[Ngeren u shin kpe]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• U wa agoyol u tagher a mtev u sha ican nena?

• Aluer or zamber we ér u de pasen ma kwaghbo u nan er ga nahan u er nena?

• Wea tagher a nyityô ican kpa, ka vangertiôr u nyi u fatyô u lun a mini?

[Mbampin mba ngeren u henen]

[Foto u sha peeji 28]

Se hen nyi hen Yosua man Kalebu?

[Foto u sha peeji 29]

U wase ijende you i i er ma kwaghbo yô nena?