‘Vam a Ityakerada, Jim Je yô I I Er sha Akôv La’

APOSTOLI PAULU yange kaa a Timoteu u ve eren tom u mishen imôngo la sha mkaanem ma i nger sha heen ne ér a va un a ngeren ugen. Lu ityakerada (shin uihyurenmbaruamabera) mba i er sha akôv mba nyi Paulu lu ôrono? Lu nyi i mgbegha un ve ôr kwagh la? Man se fatyô u henen nyi sha akaa a Paulu tindi ér i va un a mi laa?

Shighe u Paulu nger mkaanem man la nahan, derianyom u hiihii la gba atô. Lu shighe ne i pav ityakerada i ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la ker, hingir ityakerada 22 shin 24 ye. Alaghga tsô ityakerada ne kpishi lu uihyurenmbaruamabera kposo kposo. Profesôr ugen u i yer un ér Alan Millard yô kaa ér, shin er uihyurenmbaruamabera mban taver ishe nahan kpa, “mba ve lu a inyaregh kpishi yô, ve fatyô u yamen.” A hemba kpa, ve lu a môm ken uihyurenmbaruamabera mban. Ikyav i tesen yô, Oretiopia yange lu a ihyurenruamabera sha ikyekye na i kpelan, nahan lu “ôron takerada u profeti Yesaia” duen sha. Yange “lu ititor i Kandasa, torkwase u Mbaetiopia, u akaa a na a injaa cii lu sha ikyev na yô.” Alaghga yange lu a kwagh a ve kpishi je kuma u una yam ityakerada i Ruamabera yô.—Aer. 8:27, 28.

Paulu yange nger Timoteu washika kaa ér: “Zum u ú vaan yô, vam a ikyondo i cirin iyol i m undu ken Teroa sha ikyev i Karepu la, kua ityakerada kpaa, jim je yô ka i i er sha akôv la.” (2 Tim. 4:13) Kwagh ne tese ér Paulu lu a ityakerada kpishi. Ken ityakerada i Paulu lu a mi la cii, lu Mkaanem ma Aôndo hemba gban un kwagh ye. Orgen u timen sha akaa a ken Bibilo, iti na ér A. T. Robertson, a ôr kwagh sha kwagh u ishember i ‘ityakerada i i er sha akôv,’ i í yar tom a mi hen ivur ne la, ér: “Alaghga ityakerada i í er sha akôv ne lu ukôpi mba ityakerada i Ikuryan I Tse la. Ityakerada i i er sha akôv ne yange hemba taver ishe [shi hemban tsan] a ityakerada i i er sha papiru la.” Hii shighe u Paulu lu gumor la je, i ‘yese un sha ikyev i Gamaliel,’ u tesen Tindi u Mose shi ior cii naan un icivir la. Nahan se kav er yange hii ve Paulu fatyô u zuan a ukôpi nav mba uihyurenmbaruamabera mba Mkaanem ma Aôndo yô.—Aer. 5:34; 22:3.

Er Mbakristu Yaren Tom a Uihyurenmbaruamabera Yô

Nahan cii kpa, ior kpishi lu a ityakerada i Icighanruamabera ga. Tsô yange er nan ve Mbakristu kpishi sha ayange la zua a Mkaanem ma Aôndo? Se fatyô u zuan a mlumun sha mpin ne ken kwagh ugen u Paulu vande ngeren Timoteu washika sha mi la. A nger wener: “Ver ishima u ôron ior Bibilo . . . zan zan me kar van.” (1 Tim. 4:13) U ôron Bibilo ér ior ve ungwa la lu môm ken akaa a atôônanongo a Mbakristu eren ken mbamkombo yô. Lu kwagh u ior mba Aôndo eren hii shighe u Mose la je yô.—Aer. 13:15; 15:21; 2 Kor. 3:15.

 Er Timoteu lu ortamen yô, yange gba u una “ver ishima” u ôron Ruamabera duen sha, sha er mba ve lu a ukôpi mba Ruamabera ga la kpa vea ungwa yô. Shighe u a ôron Mkaanem ma Aôndo ér ior ve ungwa la, hanma or nan kegh ato zulee sha er kwaghmôm kpa una kar nan ga yô, shi alaghga tsô mbamaren man mbayev yange vea hiden hen ya yô, ve lam imôngo sha akaa a ve ongo ken mbamkombo la je ka u henen a hen ga.

Ihyurenruamabera u Yesaia, u i zua a mi hen Zegemnger u Kuugh, u i yer ér Dead Sea Scroll la, lihe je nôngo u kuman angahar 24. Ihyurenruamabera yange i yuhwa, sha ci u yange i hure i sha ankyonov ken yan man ken imese, shi ashighe kpishi i wa i̱ ken kwagh u una kura i yô. A̱ shi nan kpa, Mbakristu kpishi duen kwaghpasen a uihyurenmbaruamabera kpishi ga. Aluer Paulu yange una lu a uihyurenmbaruamabera mbagenev mba lu mba nav je kpa, alaghga tsô una fatyô u tôôn ve cii yemen a mi ken ijende na ga. Ikyav tese wang ér, yange undu ityakerada ne igen ken Teroa sha ikyev i Karepu u lu ijende na la.

Se Fatyô u Henen Nyi sha Ikyav i Paulu La?

Cii ve Paulu, u i wuhe un ken Roma sha kwa har la, a pine ityakerada i soo ér i tindi un a mi la yô, a nger wener: “M nôngo ityav mbi dedoo ve. M kure ayem am vough . . . Mase shin tsar u mhembe u perapera u i verem” la. (2 Tim. 4:7, 8) A̱ shi nan kpa, a nger mkaanem man er ken inyom i 65 nahan, sha shighe u Tor Nero lu eren un ican la. Beer lu sha mwuhu u i wuhe un hen shighe ne la ga. Sha mimi yô, yange fa ér ica a gba ga tsô a wua un. (2 Tim. 1:16; 4:6) Nahan se kav kwagh u na ve sar Paulu tsung u lun a ityakerada la yô. Shin er yange na jighjigh ér un nôngo ityav mbi dedoo un kure nahan kpa, sar un tsung u zan hemen u taver iyol na ken jijingi sha u henen Mkaanem ma Aôndo.

A̱ shi nan kpa, Timoteu lu ken Efese hen shighe u loho u Paulu nyôr a na la. (1 Tim. 1:3) Mough Efese yem Teroa kar yem Roma kuma ukilomita 1,600. Paulu shi kaa a Timoteu ken washika shon ér: “Nôngo, va kohol mo je er fam u lu a gba ga ne.” (2 Tim. 4:21) Timoteu yange una zua a tso u una za a na una za nyôr ken Roma sha shighe u Paulu soo la kpa, Bibilo pase se ga.

Se fatyô u henen nyi sha msen u Paulu sôn ér i va un a ‘ityakerada, jim je yô i í er sha akôv la’? Mkaanem ma Aôndo yange ma za hemen u doon un tsung sha shighe u lu hemban yan ican cii ken uma na ne. U nenge a kwagh u yange wase un u lun a gbashima shi seer taver ikyaryan na vea Yehova shi taver ior kpishi ishima la kpa?

Nyian ne, aluer se mba a kôpi wase u Bibilo yô, ka iveren i kiriki ga! Se mbagenev se mba a ukôpi man mbamgber mba Bibilo kpishi. Gba u a sar se tsung u ôron Ruamabera shi kaven un tsema tsema, er Paulu nahan. Washika u Paulu u sha uhar u a nger hen Timoteu la, lu u masetyô ken uwashika 14 mba Aôndo na un ian i ngeren yô. Kwagh u soo ér Timoteu a er sha ci na la i nger un ken mkur u washika la. Sha kpôô yô, mkaanem ma Paulu ôr a Timoteu ér a va un a ‘ityakerada, jim je yô i í er sha akôv la,’ lu môm ken akaa a masetyô a Paulu soo ér i er sha ci na, a i nger shin inya je la.

Sar u tsung u nôngon ityav mbi dedoo mbi jighjigh za kuren, er Paulu nahan kpa? U soo wer u za hemen u civir Yehova sha gbashima, shi u wa agoyol wer u er tom u pasen kwagh ne zan zan i za kighir ape Ter a soo ér se er u se za kighir la je he? Aluer ka nahan yô, er nan u er kwagh u Paulu a taver Mbakristu ishima ér ve er la ga? “Ver ishima sha iyol you man ityesen you kpaa” sha u hanma shighe ôron Bibilo i ior kpishi ve lu a mi hegen shi i er i sha gbenda u hemban heghem a uihyurenmbaruamabera la, sha gbashima.—1 Tim. 4:16.

[Foto u tesen ijiir/Ufoto mba sha peeji 18, 19]

(For fully formatted text, see publication)

Efese

Teroa

Roma