Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Yange M Cian Ku, Hegen M Ngu Keghen ‘Uma U Una Bee Sha Won Ga’ La

Yange M Cian Ku, Hegen M Ngu Keghen ‘Uma U Una Bee Sha Won Ga’ La

Yange M Cian Ku, Hegen M Ngu Keghen ‘Uma U Una Bee Sha Won Ga’ La

KWAGHÔRON U PIERO GATTI

YANGE ihyuran i lun er ura u kumen nahan lu taver seer a seer. Maa umato mba lun a iusu sha ijime lu ngoron imo war war ningir, sha u kaan a ior ér kwaghbo ngu van, ve za yer. Ica i gbe ga yô, ubom gba bughur vihin akaa; hura ken ato kweng, shi cier ior iyol je gande.

Kwagh ne yange er ken Gar u Milan, ken tar u Italia ken inyom i 1943 pelegh ken inyom i 1944 la. Er m lu orshoja u lun gumor, u i verem hen gar ne yô, ashighe kpishi yange i nam wada ér m za kura akom a ior mba ve yer ken ajiir a ubom mba i lu keren sha ahumbe la lu vihin shi wuan ve ker la. Akom ne yange a ande jiva jiva je i fatyô u fan mba ve kpe la ga. Man lu ku u mbagenev tseegh m nenge a mi ikyua ikyua ga. Ashighe agen, mo iyol yam kpa yange m war ku sha ikyughur. Hen ashighe la yange m er msen, m tôndo zwa a Aôndo mer aluer m war mtim la yô, me er ishima na.

M De u Cian Ku

Yange m vese hen angar ugen u gba ica a geri u Como, ken tar u Italia kuma er umai ataratar nahan yô; angar ne lu ikyua a ijootar i tar u Italia vea tar u Switzerland. Er m lu cuku la je, m tagher ishigh a ijungwen man mciem ma kuugh. Bouange u i yilan ér Spanish flu la wua anmgbianev av mba kasev uhar. Shi ken inyom i 1930, shighe u m lu anyom ataratar tseegh la, ngôm, Luigia kpe. Er m lu vesen a vese la, m zaan adua u fada, nahan m dondon atindi a kwaghaôndo shi m zaan adua kwa môm ken hanma kasua. Anyom nga kar yô, m va de u cian ku, kpa lu ken iyou adua kwagh ne er ga, lu ken shôôpu i hondon ityough igen.

Ken inyom i 1944 la, Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar la lu wuan ior kpishi sha tar. Yange m lu môm ken ushoja mba ken tar u Italia udubu udubu mba ve yevese ityav ve yem ken tar u Switzerland, ape ityav lu nôngon ga la. Se mba za nyer yô, i yem a vese hen afo kposo kposo a i veren mba yevese ityav yô. Yange i tindim hen afo agen ikyua a gar u Steinach, u a lu ken imbusutarimese i tar u Switzerland, vegher u sha ityoughkitaregh la. Heela la, m wa zuan a mmem daalaa. Or u hondon ityough u hen Steinach la lu keren or u nana hila wasen un tom yô. Nahan m tsa vea na shi m wase un tom uwer môm tseegh, kpa mlu wam vea na ne wasem m zua a or u yange nan gema uma wam yô.

Môm ken mba ve hondon ityough hen shôôpu i or ne yô, lu Adolfo Tellini, orgen ken tar u Italia u va lu ken tar u Switzerland yô. Un lu Orshiada u Yehova. Er i marem je kpa m lu a vande ungwan kwagh u nongo ne ga, kpa kpiligh mo iyol ga sha ci u ken tar u Italia jimin cii, Mbashiada lu ker iorov 150 tseegh hen shighe la. Adolfo ôrom kwagh u akaa a mimi a doon tsung a ken Bibilo, ityendezwa i sha kwagh u bem u ken hemen man i sha kwagh u ‘uma u una bee sha won ga’ la. (Yoh. 10:10; Mpa. 21:3, 4) Loho u a pasem sha kwagh u uma u ken hemen u ityav mbia va lu ga shi ku kpa ua lu ga la yange doom kpen kpen. Er se lu ken afo a mba yevese ityav la je, m pase gumor ugen u ken tar u Italia, u i yilan iti na ér Giuseppe Tubini yô, kwagh u ishimaverenkeghen ne, un kpa kwagh ne doo un kpishi. Adolfo man Mbashiada mbagenev va sôron se ken afo ashighe ashighe.

Adolfo tôôm hen Steinach a yem a mo ken geri u Arbon, u kuma er umai ataratar nahan la, se za ape annongo u Mbashiada mba Yehova eren mbamkombo ken zwa Italia yô. Kwagh u m ungwa la maam iyol je yô, kasua u dondon la, m za hen ijiir la angahar. Shighe kar yô, m za mkohol u Mbashiada u i er ken iyou i mkohol igen ken Zurich yô. Kwagh u yange hemba kôron mo ken ishima cii je yô, lu ufoto mba sha kwagh u afo a wuan ior her, mba ve lu tesen akom a ior atihi atihi la. I kaam ér yange i wua Mbashiada mba ken tar u Jamani kpishi sha ci u jighjigh ve u nan. Hen mkohol la, m zua a Maria Pizzato. Gomoti u tswam u tar u Italia yange ôr un ijir wuhe un ken purusu anyom 11, sha ci u ityom i Mbashiada i a eren la.

Ityav mbi been yô, m hide ken tar u Italia, m za kohol tiônnongo u kiriki u lun ken Como la. I vande henen Bibilo a mo dike dike ga, kpa atesen a mimi a tamen la lum ken ishima wang. Maria Pizzato kpa lu ken tiônnongo la. Yange lam a mo pasem er i lu hange hange u Orkristu nana er batisema yô, shi kaa ér mo m za Marcello Martinelli inya, un lu hen geri u Castione Andevenno, hen ningir u Sondrio. Marcello lu anmgbian u civir Yehova sha jighjigh, u gomoti u tswam wuhe un ken purusu anyom 11 yô, shi lu môm ken mba i shigh ve mkurem la. Yange m naha kikye kuma umai 50 nahan ve m za ar hen ape lu la ye.

Marcello bugh Bibilo pasem kwagh u i gbe u or a er ve nana kuma u a er nan batisema yô, been yô se er msen maa se yem shin ifi u Adda, za erem batisema; ken uwer u Setemba 1946. Iyange la lu iyange i injaa kpen kpen! Yange saan mo iyol er m tsua u civir Yehova hen shighe la man er m lu a ishimaverenkeghen i tenger ga sha kwagh u mlu wam u ken hemen la yô, nahan u been mo er m nahan kikye hen aikighe la kuma umai 100 tsô kpa beem ga!

Ken uwer u Mei, ken inyom i 1947 la, i er mkohol u hiihii ken gar u Milan shighe u ityav bee kera la. Ior va mkohol la nôngo u kuman iorov 700 nahan, kua mbakpishiv mba yange gomoti u tswam tôv ve a ican la kpaa. Kwagh ugen gema er hen mkohol ne u kpilighyol. Lu Giuseppe Tubini, u yange m pase un kwagh ken afo a mba yevese ityav la na kwaghôron u batisema la ye, been yô, un iyol na kpa i er un batisema!

Hen mkohol la, m zua a ian i zuan ishigh a anmgbian Nathan Knorr, u lu ken Betel u ken Brooklyn la. Yange taver mo man Giuseppe ishima ér se na uma wase sha u eren tom u Aôndo. Ken atô u uwer môm je maa m tsua mer me hii u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la. M hir hen ya yô, m pase tsombor wam kwagh u m tsua u eren la, nahan ve cii ve nôngo ér vea tulem ishima. Nahan cii kpa, m kange ishima mer me hide ijime ga. Tsô uwer ngu kar môm yô, m hii u eren tom shin Betel u ken Milan la. Mbamishen unyiin lu eren tom her, ve yô, lu: Giuseppe (Joseph) Romano vea kwase na, Angelina man Carlo Benanti vea kwase na, Costanza. Or u sha utaan u nan lu eren tom shin Betel la lu Giuseppe Tubini, u sember van la, mo di m lu or u sha ataratar.

Uwer ngu kar môm yô, i tsuam m lu ortamen u sôron atôônanongo, m lu marnya u tar u Italia u hiihii u lun ortamen u sôron atôônanongo ken tar la. Anmgbian George Fredianelli, u lu ormishen u hiihii u mough ken tar u Amerika va ken tar u Italia ken inyom i 1946 la, vanden eren tom u sôron atôônanongo la kera. A tesem ukasua kpuaa man m gba a mi eren tom ne tswen. M umbur kwagh u tiônnongo u Faenza, u m hii sôron la. Nenge ase yô, zan zan hen shighe la kpa m lu a vande nan kwaghôron ken ma tiônnongo ga! Nahan cii kpa, m taver ior mba ken tiônnongo la asema kua agumaior kpishi kpaa, u nyôron iyol ken tom u pasen kwagh hanma shighe la. Shighe kar yô, agumaior agen a m taver a ishima la lu sha aan a tom a vesen ken tar u Italia.

Yange m hii tom u sagher iyol u ortamen u sôron atôônanongo la, m zua a akaa a kpiligh mo iyol shi m gema uma wam sha igbenda kposo kposo, m tagher a mbamtaver shi m zua iember, shi shighe ugen la je yô, anmgbianev mba nomso man mba kasev tesem dooshima u vesen je gande.

Mlu u Kwaghaôndo ken Tar u Italia Shighe u Ityav Bee Kera La

De m ôr u er kwaghaôndo yange lu ken tar u Italia sha ayange la yô. Yange adua u fada lu a tahav je lu kwagh u or a cihi a huna kwagh u ve kaa ga. Shin er i hii u dondon atindi a he a tar la ken inyom i 1948 la je nahan kpa, Mbashiada mba Yehova yô, lu ken inyom i 1956 la gomoti u tswam la de u eren tom a atindi a na a á yange ve u pasen kwagh ken igbar la ye. Er mbahemenev mba kwaghaôndo lu eren tahav yô, ashighe kpishi yange ve va num mbamkohol asev mba ningir. Kpa ashighe agen yô, yange ve kanshio, man lu kwagh u er ken inyom i 1948 ken angeri u Sulmona, u a lu hen icombotar i Italia la je la.

Yange mkohol ne lu zan hemen hen agirigi ugen. Giuseppe Romano lu ornankwaghôron u ken igbar sha iyange Lahadi pepe, mo m gema m lu orkyôn. Sha ayange la yô, ior mba ve va mkohol la lu ikpelaior i numben a mi ga. Hen shighe u mbapasenkwagh mba ken tar la cii lu a nyôr 500 ga la, iorov 2,000 gema iv ken agirigi la. Mba ne kwaghôron la mba been yô, gumor ugen u mbahemenev mba kwaghaôndo wa u kwagh yô, mough ken ato u ikpelaior tsue gba sha tsembe. Er soo u van a anzughul yô, a hii u ngoron genger genger. Fese je maa m kaa a na mer, “wea lu a kwagh u ôron yô, za ker ijiir you kimbi inyaregh sha mi, tsô u ôr kwagh u ú soo cii.” Kwagh u er la doo mba ve lu ungwan la ga, nahan ve gba ôron akaa a tesen ér gumor la er kwagh u doon ve ga, je ikyenge ve mile a ikyenge na, or kera ungwa a na ga. Tsô gumor la tsue sha tsembe kera maa bee her sha.

Sha ayange la zende lu kwagh u maan mo iyol kpen kpen. Ashighe agen yange mea mough hen tiônnongo môm u za sôron ugen yô, m za angahar, ashighe agen m naha kikye yam, ashighe agen di m nyôr ukoko mba bôôsu mba ivin a ior shimi poo, shin m nyôr girgir dogo. Ashighe agen ijiir yam i tsan yange ia lu anyou u cuku u koson ikyav mbi tomov ker gayô i lu ityôr nyinya. Yange ityav sember been, nahan ior i tar u Italia kpishi lu mbaatsanev. Anmgbianev lu kpuaa tseegh, shi ve lu a kwagh ave ga. Nahan cii kpa, tom u Yehova maan iyol u eren kpen kpen.

I Tsaase Mo ken Makeranta u Gileadi

Ken inyom i 1950 la, i lôhôm vea Giuseppe Tubini ér se za makeranta u mbamishen u Gileadi, kelase u sha 16 la. Sha mhii je, m kav er a taver mo u henen zwa Buter yô. Yange m nôngo sha afatyô wam cii, kpa lum zange ga. Yange gba u se ôr Bibilo jimin cii ken zwa Buter. Ashighe agen yange m bunde kwaghyan u atetan la, m za karen iyol u ôron Bibilo duen sha, sha er me fatyô u ôron Bibilo cii ken zwa Buter yô. Ken masejime yô, va gba u me na kwaghôron. M umbur mkaanem ma anmgbian u lu tesen se la ôr a mo la, vough er lu nyen ôr ma a mo nahan, a kaa ér: “U fa u ôron kwagh dughun ave kpe kpe, shi u lam sagher sagher kpaa, kpa m kav zwa Buter wou cuku tsô kpaa ga!” Nahan cii kpa, m shalegh m bee makeranta ne. Se mba been yô, mo vea Giuseppe cii i hide i tindi se ken tar u Italia. Er i seer tsaase se yô, se hemba fan u sôron anmgbianev asev.

Ken inyom i 1955 la, m vôso Lidia, u yange m na kwaghôron u batisema na anyom ataankarahar ken ijime la. Ter na, Domenico, lu anmgbian u doon ishima u nôngo wase mbayev nav mba utaankaruhar cii ve fa mimi yô, shin er gomoti u tswam tôv un a ican kpoghuloo shi ôron un ijir, zenda un ken tar la kera anyom atar nahan kpaa. Lidia kpa lu kwase u nôngon kwagh sha ci u mimi kpen kpen. Yange ôr ajir atar ken koti cii ve i va mase nan se ian i pasen kwagh sha uya uya ye. Se mba eren ivaa kera, anyom nga kar ataratar yô, se mar Beniamino, wan wase u iunda u nomso la. Ken inyom i 1972 la, shi se mar wan u nomso ugen, se ii un iti ér Marco. Saan mo iyol er ve mba uhar mban cii ve lu civir Yehova a icombor ve sha gbashima nahan.

M Za Hemen u Eren Yehova Tom Kpoghuloo

Ken anyom a m lu sôron mbagenev saan saan la, m zua a akaa a doon mo kpishi, a aa hungur mo ga yô. U tesen ikyav yô, ken mhii u kwavanyom u 1980 la, terem kem nger washika hen pesiden u tar u Italia, u i yilan un ér Sandro Pertini la. Hen shighe u gomoti u tswam lu sha ikyôn la, i zenda ve uhar cii ve za lu hen icile i í yer ér Ventotene, ape i kôron mba i nengen ve ér ka mbaihyomov mba gomoti shon i yemen a mi la. Terem kem pine ér i na un ian una lam a pesiden, awashima na yô lu u pasen un kwagh. Mba ne un ian i yange sôn la yô, m dondo un se za. Yange i er a vese sha gbenda u i vanden eren a vese ga yô, i ngohol se doo doo. Pesiden sugh terem kem kundu kundu shi kuve un. Se lam a na sha kwagh u jighjigh wase u nan shi se na un ityakerada yase kpaa.

Anyom 44 nga karen mo ken tom u ortamen u sôron atôônanongo la yô, m de tom ne ken inyom i 1991 la, hen shighe la m sôr atôônanongo a ken tar u Italia cii. Ken anyom anyiin a dondon la, m er tom u Ortamen u Nengen sha Iyou i Mkohol zan zan kwaghnyoon va na gba u me pande ityom yam. Nahan kpa, sha mlumun u sha mhôôn u Yehova yô, m ngu pasen kwagh hanma shighe her. Ka m nôngo sha afatyô wam cii m pase loho u dedoo shi m tese ior kpaa, man hegen je kpa m ngu henen Bibilo a ior mbagenev. Anmgbianev mba kaan her ér ka mea naan kwaghôron yô, gbashima wam a “yeghen a yegh.” M sugh Yehova er m lu been iyol, kpa tahav av mbu pande ga yô.

Shighe u m lu gumor la, mciem ma kuugh ya tor ken a mo, kpa m zough a mfe u Bibilo u vough la yô, m zua a ishimaverenkeghen i uma u tsôron, u Yesu a kaa ér ka uma u se zua a mi “wuee” la. (Yoh. 10:10) Ka kwagh u m lu keghen hegen je la, uma u ivin a bem man mkor man iember man averen a Yehova mgbeghaa la. Icivir cii i lu i Orgban se u lun a dooshima, u a ne se ian i icivirigh i a yilan se sha iti na la.—Ps. 83:18.

[Foto u tesen ijiir mba sha peeji 22, 23]

(U soo u ôron ngeren ne cii yô, nenge takerada u)

SWITZERLAND

BERN

Zurich

Arbon

Steinach

ITALIA

ROMA

Como

Milan

Ifi u Adda

Castione Andevenno

Faenza

Sulmona

Ventotene

[Foto u sha peeji 22]

U yemen Gileadi

[Foto u sha peeji 22]

Mo man Giuseppe ken Gileadi

[Foto u sha peeji 23]

Sha iyange i ivese yase

[Foto u sha peeji 23]

Kwase wam u doon mo ishima suem hemba anyom 55 hegen