Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Se fatyô u fan iyenge i akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya a a lu ken Ruamabera u ken zwa Heberu la ciilii?

Aluer se time ken Ruamabera u ken zwa Heberu la vighe vighe yô, se fatyô u zuan a akaaôron a profeti kpishi a a kur sha Yesu Kristu yô. Akaaôron a profeti ne tsengaôron kwagh u Mesiya vindi vindi, kua shighe u una va la man aeren a na man kwagh u ior vea er a na la kua tom u una er sha u kuren awashima u Yehova Aôndo la. Akaaôron a profeti ne kohol cii tese se kwagh u una wase se u fan ser Yesu ka Mesiya yô. Nahan kpa, aluer se soo ser se fa iyenge i akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya a i er ken Ruamabera u ken zwa Heberu la cica cii yô, a gba u se er teghelee.

Akaaôron a profeti a mbagenev vea nenge ér nga ôron kwagh u Mesiya la mbagenev vea lumun a mi ga. A mbagenev vea nenge ér nga ôron kwagh u Mesiya ga la, mbagenev di vea gema a nenge ér nga ôron kwagh u Mesiya. Orgen u i yer iti na ér Alfred Edersheim yô, ôr ken takerada na u i yer ér The Life and Times of Jesus the Messiah la ér, ngeren mba mbatesen mba Mbayuda mba sha ayange a tsuaa la tese ér akaaôron a profeti 456 ken Ruamabera u ken zwa Heberu la yange lu sha kwagh u Mesiya, shin er agen ker kpishi ter Mesiya jighilii ga nahan kpaa. Aluer se time sha akaaôron a profeti a 456 ne tsembelee yô, a taver u kaan ér akaaôron ne agen ôr kwagh u Yesu Kristu. U tesen ikyav yô, Edersheim kaa ér Mbayuda nengen ér, kwagh u i er ken Genese 8:11 la tsengaôron kwagh u Mesiya. Yange ve na jighjigh ér “ihyômon i olev, i atii va a mi la, yange za zua a mi sha Uwo u Mesiya.” Edersheim shi ter Ekesodu 12:42 kpaa. A pase er Mbayuda yange ve kav ivur ne tsembelee ga yô. A nger ér: “Er Mose due ken deserti nahan, kape lu u Mesiya kpa una due ken Roma je la.” A taver mbafantakerada kpishi man mbagenev u kaan ér, avur a ahar ne kua mbampase mba kpeegh mba i ne sha mi la ôr kwagh u Yesu Kristu.

Aluer se ver ishima sha akaaôron a profeti a a kur sha Yesu Kristu kpôô kpôô la tseegh je kpa, a taver u gban zwa môm sha kwagh u iyenge i akaaôron a profeti shon jighilii. U tesen ikyav yô, time ase sha Yesaia ityough 53, ki ki er akaaôron a profeti kpishi sha kwagh u Mesiya la. Yesaia 53:2-7 tsengaôron ér: “Lu a ma mkomashe, . . . ga. I laha Un, ior kpaa ta Un kera; . . . ka angev asev je A tee sha iyol Na ye, . . . i kuma Un sha ci u akaabo ase, . . . er waniyôngo u i ze a mi sha u za sôngon yô.” Gba u a tôô ér, akaa a i er ken Yesaia ityough 53 ne cii ka kwaghôron u profeti môm sha kwagh u Mesiyaa, shin gba u a nenge a ér ka akaaôron a profeti kposo kposo a sha kwagh u Mesiyaa?

Shi time sha Yesaia 11:1 kpaa. I kaa her ér: “Iceren una tser sha ikpughur u Yese, gbaa una due ken amise na, una ume atam je.” Shi i kimbir ôron imbakwagh ne ken ivur i sha 10 la kpaa. Gba u se kaa ser avur a ahar ne cii ka akaaôron a profeti kposo kposo a sha kwagh u Mesiyaa, shin ka kwaghôron u profeti la môm i hide i kimbirii? Nahan aluer sea kure ikyaa ser, akaaôron a profeti a i er ken Yesaia ityough 53 la kohol cii ka kwaghôron u profeti môm shin ka akaaôron a profeti kposo kposo, shi sea kure ikyaa ser, kwaghôron u profeti u i er ken Yesaia ityough 11 ajiir ahar la ka akaaôron a profeti kposo kposo ahar shin i hide i kimbir a kimbir kpa, kwagh la una na se fa iyenge i akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya cii ga.

Sha nahan yô, doo u a hemba hangen se u fan iyenge i akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya, a i er ken Ruamabera u ken zwa Heberu la ga. Mbashiada mba Yehova gber ityakerada kpishi i i tese akaaôron a profeti a sha kwagh u Yesu man mkur u á kpaa yô. * Akaaôron a profeti a a lu ken ityakerada ne la aa fatyô u wasen se shi taver se ishima ken kwaghhenen wase u sha tseeneke man u hen tsombor kua ken tom wase u pasen kwagh la kpaa. Heela tseegh ga, akaaôron a profeti a sha kwagh u Mesiya la aa lu iyenge nan nan kpa, a na se ikyav i tesen wang ér Yesu ka Kristu shin Mesiya.

[Ngeren u shin kpe]