Yehova Fa U Kpa?
Yehova Fa U Kpa?
“Ter fa mba Nav.”—2 TIM. 2:19.
1, 2. (a) Yesu yange wa ikyo sha kwagh u nyi? (b) Ka mbampin mba nyi i doo u se hen sha mini?
YANGE Orfarishi ugen za hen Yesu za pine un ér: “Atindi cii ka hanmô ker a lu tindi u tamena?” Yesu kaa a na ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii.” (Mat. 22:35-37) Yesu soo Ter na u sha la kpishi, man gbenda u yange eren akaa la tese ér mimi je Ter na doo un ishima. Ieren i Yesu cii yange i tese ér mimi je a wa ikyo sha kwagh u mlu na vea Yehova. Sha nahan yô, shighe u kera shi ica ga u una kpe la, a kaa ér Aôndo fa er un dondon atindi a na sha mimi yô. Yesu maa za hemen u lun ken dooshima u Yehova.—Yoh. 15:10.
2 Ior kpishi nyian senge ér Aôndo doo ve ishima. Se kpa se mba kaan nahan je ka u henen a hen ga. Nahan kpa, doo u se pine ayol a ase mbampin mba hange hange mban ser: ‘Aôndo fam kpa? Yehova nengen mo nena? I fam ér m ngu kwagh na kpa?’ (2 Tim. 2:19) Se mba a ian i icivirigh kpishi u gbidyen kwar sha imba mlu u se lu kôôsôô vea Tor u Hemban sha won cii la!
3. Er nan ve ka i taver mbagenev u kaan ér ve mba kwagh u Yehova, man kanyi ia wase ve u geman imba mnenge la?
3 Nahan kpa, mbagenev mba Yehova a doo ve ishima kpishi yô, ka i taver ve u nan jighjigh ér Aôndo una fatyô u fan ve sha gbenda u injaa. Ka i lu mbagenev er ve gba kwagh ga nahan, nahan i taver ve u kaan ér ve mba kwagh u Yehova. Nahan kpa, gema saan se iyol kpishi er mnenge u Aôndo a nengen se la a lu kposo nahan! (1 Sam. 16:7) Apostoli Paulu yange kaa a mbananjighjigh a na imôngo ér: “Aluer Aôndo Una doo or ishima yô, nan kpaa Aôndo fa nan.” (1 Kor. 8:3) U soon Aôndo la ka kwagh u hange hange, u i gbe u ú hii eren ve una fa u yô. Hen ase yôô: Er nan u lu ôron magazin ne? Er nan u lu nôngon kpoghuloo wer u civir Yehova a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii man a agee a ou ciili? Aluer u tsegha iyol you sha ci u Aôndo shi u er batisema yô, yange hii nan ve u er akaa nee? Bibilo pase ér Yehova, u a karen asema la, ka a urugh ior mba injaa. (Ôr Hagai 2:7; Yohane 6:44.) Sha nahan yô, u fatyô u kuren ikyaa wer u ngu civir Yehova sha ci u a urugh we. Mayange una undu mba a urugh ve la ga, aluer ve za hemen u tilen sha mimi yô. Aôndo nengen ve ér mba un a inja kpishi, shi ve doo un ishima tsung.—Ps. 94:14.
4. Er nan ve i doo u se za hemen u gbidyen kwar sha mfe u Aôndo a fe se laa?
4 Er Yehova a urugh se yô, gba u se wa ikyo u lun ken dooshima na her. (Ôr Yuda 20, 21.) Umbur wer, Bibilo tese ér or a fatyô u kuwan karen ihyongo shin undun a Aôndo. (Heb. 2:1; 3:12, 13) Ikyav i tesen yô, cii man apostoli Paulu ôr kwagh u a lu ken 2 Timoteu 2:19 la yô, a vande ôron kwagh u Himeneu man Filetu. Ikyav tese ér iorov mba uhar mban yange ve vande lun kwagh u Yehova, kpa ken masejime yô, ve va undu mimi. (2 Tim. 2:16-18) Shi umbur wer ken atôônanongo a ken Galatia la, mbagenev mba Aôndo fa ve yô, yange ve za hemen u lun ken iwanger i ken jijingi i ve vande lun ker la ga. (Gal. 4:9) Mayange se nenge nen ikyar i dedoo i se ye vea Aôndo la ser ka beerkwagh ga.
5. (a) Ka aeren agen a nyi nahan Aôndo a soo? (b) Ka akav a nyi se lu timen sha mini?
5 Aeren agen nga, a Yehova a hembe soon yô. (Ps. 15:1-5; 1 Pet. 3:4) Jighjigh u nan man iyol i hiden a mi ijime yange na mbagenev mba Aôndo fa ve la, ve lu kposo yô. De se time sha kwagh u iorov uhar, nahan se nenge er aeren ne yange na kwagh ve doo Yehova ishima yô. Shi se time sha kwagh u orgen u yange hen ér Aôndo fa un, kpa va hingir u moron iyol nahan mase kaven er Yehova venda un yô. Se fatyô u zuan a ityesen i injaa sha kwagh u ior mban.
Ter u Mba Ve Ne Jighjigh La
6. (a) Aberaham yange tese jighjigh u nan u nyi ken uityendezwa mba Yehovaa? (b) Yehova yange fa Aberaham nena?
6 Aberaham lu or u yange ‘na Yehova jighjigh’ yô. Je yô, i yila un ér ‘ter u mba ve ne jighjigh la.’ (Gen. 15:6; Rom. 4:11) Ka sha jighjigh u nan, Aberaham undu ya na man ahuraior a na man dyako na, a yem ken tar u icaa ye. (Gen. 12:1-4; Heb. 11:8-10) Anyom kar kpishi kpa, jighjigh u Aberaham taver her dông. Se nenge a ikyav i kwagh ne shighe u “a na nagh sha Isaka,” sha u dondon tindi u Aôndo la. (Heb. 11:17-19) Aberaham yange na uityendezwa mba Yehova jighjigh, nahan Aôndo nenge un ér ngu kwagh u injaa; yange fa Aberaham doo doo. (Ôr Genese 18:19.) Yehova yange fa di a fa tsô ér or ngu mba yer nan ér Aberaham ga; Aberaham yange doo un ishima tsung shi lu ijende na kpaa.—Yak. 2:22, 23.
7. Kanyi i doo u se fa sha kwagh u mkur u uityendezwa mba Yehova, man kwagh ne yange bende a Aberaham nena?
7 Doo u se umbur ser Aberaham yange zua a dyako i Aôndo tôndo zwa ér una na un la sha shighe u lu uma la ga. Shi yange nenge tsombor na seer iyenge “er asan a Sha man er waarawa u shin kpezegemnger” nahan ga. (Gen. 22:17, 18) Shin er uityendezwa mban kure sha shighe u Aberaham ga nahan kpa, yange za hemen u nan Yehova jighjigh her dông. Yange fa ér aluer Aôndo kaa ér una er ma kwagh yô, mayange una bunde ga. Sha mimi yô, uma u Aberaham cii yange tese ér a na jighjigh. (Ôr Mbaheberu 11:13.) Yehova fa se ér se mba a jighjigh u nan er Aberaham nahan kpa?
U Keghen Yehova Ka Ikyav i Jighjigh u Nan
8. Ka akaa a dedoo a nyi ka a sar mbageneve?
8 Alaghga akaa agen aa sar se tsung. Ambaakaa er ivaa i eren man ônov mba maren man u lun a gbong gbong iyol nahan ka akaa a dedoo man a sha gbaaôndo, a a saren se yô. Kpa mbagenev yô, kwagh môm shin akaa ahar ken akaa ne aa sar ve kpa, vea zua a mi ga. Aluer kwagh wase ngu nahan yô, gbenda u se er kwagh sha mi la, ua tese er jighjigh wase a taver i kom la.
9, 10. (a) Mbagenev ker u kuren asaren a ve sha nyi igbenda? (b) U nenge kwagh u mkur u uityendezwa mba Aôndo nena?
9 Aluer se undu tindi u Aôndo sha u keren ser se kure asaren ne yô, se lu eren ibumekwagh kpishi. Kwagh ne una vihi mlu wase u ken jijingi la. U tesen ikyav yô, mbagenev ka ve ker twersôron u ú hendan a kwaghwan u Yehova yô. Mbagenev mba eren ityom i í ne ve kera ze mkombo ga shi ve fe lun vea icombor ve ga yô. Man u sôôr or u nan ne jighjigh ga la di ye? Aluer Orkristu ngu eren ambaakaa ne yô, mimi je nan ngu keren ér Yehova a fa nana? Aberaham yange una yen ishima sha kwagh u uityendezwa mba Yehova nahan, ma lu Yehova ken ishima nena? Aberaham yange una hingir u eren kwagh sha mnenge na, una maa ya una lu her shi una ker u duen iti, una kera kegh Yehova ga nahan, ma lu nena? (Nenge Genese 11:4.) Yehova shi ma nenge un ér ka ijende na her kpa?
10 Kanyi akaa i sar u u̱ ma u ere? Jighjigh wou taver kuma u ú kegh Yehova, u a tende zwa ér una iv asaren a ou a vough la kpa? (Ps. 145:16) Er kwagh u Aberaham kpa yange lu nahan, alaghga uityendezwa mba Aôndo mbagenev vea kure fele er se soo la ga. Nahan cii kpa, aluer se mba a jighjigh u nan er Aberaham nahan, shi se mba eren kwagh u tesen ser se na jighjigh yô, a doo Yehova. Se er nahan yô, una na se injar kpee.—Heb. 11:6.
Mkposo u Iyol i Hiden a Mi Ijime man Iyolgengese
11. Ka ityom i nyi alaghga Koraki yange lu a mini, man kwagh la tese ér ieren na vande lun nena?
11 Sha gbaa u tesen icivir sha mserakaa u Yehova man akaa a á tsough u eren la yô, Mose kaha kposo a Koraki kpen kpen. Gbenda u yange ve er kwagh la, wase se u fan er Yehova nengen ve la. Koraki lu Orlevi u ken ipaven i Mbakohati, shi er ityom kpishi; man a shi nan kpa, yange nenge myom u i yima ikyurior i Iserael shin Zegemnger u Nyian la, shi sue ajiraôron a Yehova sha mba ve hemba ato hen Uwo u Sinai, shi er tom u tôôn areki u ikyuryan. (Eks. 32:26-29; Num. 3:30, 31) Ikyav tese ér yange vande lun orjighjigh sha ishigh ki Yehova anyom imôngo shi shighe kar yô, ior kpishi ken afo a Iserael nengen kwagh ken a na.
12. Er foto u sha peeji 28 la a tese nahan, iyolgengese i Koraki yange i bende a mfe u Aôndo fa un la nena?
12 Nahan cii kpa, shighe u Mbaiserael lu sha gbenda u yemen ken Tar u Ityendezwa la, Koraki nenge a akaa a yange hen ér nga zan iyol ken mserakaa u Aôndo yô. Iorov mbagenev 250 mbahemen ior ken tar la, ta ikyar a Koraki sha u nôngon ér vea sôr akaa a á lu zan iyol la. A shi nan kpa, Koraki vea ior mbagenev mbara yange ve tôô ér Yehova fa ve shi a lumun ve kpaa. Ve kaa a Mose ér: “Ne ya kuma ve, gadia ior cii ka uicighanmbaiorov, hanma or kpaa; TER ngu a ve.” (Num. 16:1-3) Nenge imba iyolgengese man igbongor la sha wono! Mose gema kaa a ve ér: “[Yehova] Una tese mba ve lu mba Nav” la. (Ôr Numeri 16:5.) Kpernan iyange i been yô, Koraki man mba ve ta ikyar a na la cii kpe.—Num. 16:31-35.
13, 14. Ka sha nyi igbenda nahan, Mose yange tese iyol i hiden a mi ijime?
13 Kpa Mose gema “lu or u ishima legh legh je zua ga, hemba hanma or sha won cii.” (Num. 12:3) Yange tese ér un ngu ishima legh legh shi un hide a iyol na ijime sha u eren kwagh u Yehova kaa un la vough. (Eks. 7:6; 40:16) Ikyav i môm kpa tese ér Mose yange huna gbenda u Yehova a eren akaa la shin vihi ishima shighe u i kaa ér a dondo gbenda u Yehova a ver sha u eren ma kwagh ga. U tesen ikyav yô, Yehova yange tese er a er tabernakel la, zan zan ar sha akaa a kiriki er kala u akondo a yisan man ingyegh ki ahura a wever a á er sha akondo a tenti la nahan. (Eks. 26:1-6) Aluer u ngu a orkuran ken nongo u Yehova u nan kaan we kwagh u ú er, man ka inja er kwagh u nan kaa la wa kpelegh kpelegh yô, alaghga ashighe agen iyol ia kpe u. Nahan kpa, Yehova yô, ka orkuran u vough, u a ne mba civir un ityom wuee shi a ne ve jighjigh yô. Ka una tese akaa a i er la vighe vighe yô, ityôkyaa i dedoo ka i lu keng. Nahan kpa, umbur wer Mose yange vihi ishima a Yehova ér a pase un akaa a una er la ngee yum, inja er Yehova ngu panden un icivir shin ngu yangen un u henen kwagh iyol na ga. Kpa Mose nenge wener mbatomov mbara er tom la “nahan vough” er Aôndo tese la. (Eks. 39:32) Nenge imba iyol i hiden a mi ijime la sha wono! Mose yange fa ér tom la ka u Yehova, shi un ngu a ngu di ikyagh ki tomov ki Yehova lu eren tom a mi u kuren tom la tsô.
14 Mose yange una tagher a akaa a nan un ishima i vihin je kpa, a tese iyol i hiden a mi ijime. Sha shighe ugen la, Mose kera kôr iyol na tsaha ga, nahan a tsegha iti i zum u a lu eren kwagh a ior mba gban ahon la ga. Kwagh ne na yô, Yehova kaa a Mose ér una kera hemen ior mbara una nyôr a ve ken Tar u Ityendezwa la ga. (Num. 20:2-12) Un man anngô na Aron yange ve vande wan ishima a ahon a gban a Mbaiserael la anyom imôngo. Kpa er Mose tsume hen kwa ne yô, kera lu u una zua a kwagh u vande veren ishima a mi ica i gba la ga! Tsô Mose er nena? Shin er kwagh ne yange una doo Mose ga nahan kpa, a hide a iyol na ijime, a lumun kwagh u Yehova tsua u eren la. Yange fa er Aôndo a lu u perapera, a lu a ifer iyol ga yô. (Dut. 3:25-27; 32:4) Ka wea hen kwagh u Mose nahan, ka u nenge un wer ngu or u Yehova a fe nan kpa?—Ôr Ekesodu 33:12, 13.
Gba u Se Hide a Iyol Ijime Ve Se Ungwan Imo i Yehova Ye
15. Ieren i Koraki i gengese iyol la tese se nyi?
15 Gbenda u se er kwagh shighe u mba ve hemen se la ve nyôôso akaa ken tiônnongo u Kristu sha tar cii la, ua bende a mfe u Yehova a fe se la. Koraki man nongo na yange ve hingir paleghaa a Aôndo sha iyolgengese ve man igbongor ve kua mban u jighjigh ve u nan la. Koraki yange nenge ér Mose ka antseor u a gbe eren akaa sha ishima na tsô yô, kpa gema lu Yehova lu tesen ikyurior la kwagh u ia er ye. Koraki yange kav kwagh ne ga, nahan a ungwa imo i mba Yehova lu eren tom a ve la ga. Koraki yange ma kegh Yehova sha u a na un mkav sha ikyaa la, shin ma de ér Yehova una nenge a doon un yô, a gema kwagh u lu zan hemen la. Nahan ken masejime yô, Koraki vihi tom u dedoo u a er sha jighjigh la sha iyolgengese na la!
16. Aluer se mba dondon ikyav i Mose la yô, kwagh la una bende a mfe u Yehova a fe se la nena?
16 Kwagh u Koraki la ngu icintan i vesen hen mbatamen man mbagenev ken tiônnongo nyian. A gba u se hide a ayol a ase ijime ve se kegh Yehova shi se dondo gbendatesen u mba i tsough ve ér ve hemen la ye. Se mba tesen ser se hide a ayol a ase ijime er Mose nahan kpa? Se fa shi se lumun ser Yehova ngu eren tom a mba ve hemen ken tiônnongo la kpa? Se mba ker iyol yase tsaha shighe u i er kwagh u vihin se kpa? Aluer ka nahan yô, se kpa Yehova una fa se sha gbenda u dedoo. Aluer se hide a ayol a ase ijime shi se mba ungwan kwagh yô, Yehova una lu ikyua a vese.
Yehova Fa Mba Nav
17, 18. Kanyi ia wase se ve se za hemen u lun mba Yehova a fe se ér se mba mba nava?
17 Doo u se gbidye kwar sha kwagh u ior mba Yehova a soo shi a fe ve la. Aberaham man Mose yange ve lu ior mba vough ga, ve lu a mbamshi, er se nahan. Nahan cii kpa, Yehova fa ve ér mba mba nav. Kwagh u er Koraki la tese ér se fatyô u undun Yehova, nahan una kera fa se ga. Doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘Yehova nengen mo nena? Kanyi me fatyô u henen sha kwagh u ior mba Bibilo i er kwagh ve nee?’
18 Mbajighjigh mba Yehova a urugh ve yô, nengen ve ér mba kwagh na, nahan doo u kwagh ne una sur se ishima. Za hemen u lun a jighjigh u nan shi hiden a iyol ijime, shi lun a aeren agen a aa na u seer doon Aôndo ishima yô. Ka kwagh u icivirigh kpishi u Yehova fan se, gadia mba Yehova a fe ve la mba a mkom ken uma ve hegen shi mba a ishimaverenkeghen i va zuan a averen a doon tsung ken hemen.—Ps. 37:18.
Ú Umbur Kpa?
• Ka ikyaryan i injaa i nyi u fatyô u yan a Yehovaa?
• Se dondo ikyav i jighjigh u nan u Aberaham la nena?
• Kanyi se hen sha kwagh u Koraki man Mose?
[Mbampin mba ngeren u henen]
[Foto u sha peeji 26]
Se na jighjigh er Aberaham nahan ser Yehova una kure uityendezwa nav cii kpa?
[Foto u sha peeji 28]
Koraki yange soo u hiden a iyol ijime dondon gbendatesen u Yehova ga
[Foto u sha peeji 29]
Yehova fa u ér u ngu or u hiden a iyol ijime ungwan kwagh kpa?
