Yehova Ka Kwar wam

“Mo M ngu kwar wou man dyako wou ken Mbaiserael.”—NUM. 18:20.

1, 2. (a) Yange i er a Mbalevi nena shighe u Yosua kar kwar u tar la sha ikwe i Iserael laa? (b) Ka ibumun i nyi Yehova yange na Mbalevi?

 MBAISERAEL yange mba ngohol ajiir kpishi ken Tar u Ityendezwa la yô, Yosua hide ver ishima sha u karen tar la sha ishor i eren. Yange er kwagh ne vea Pristi u tamen, Eleasar man mbahemen mba sha ikwe ve cii. (Num. 34:13-29) Kpa Mbalevi yô, lu u a na ve kwar ken tar la, er ikwe igen la nahan ga. (Yos. 14:1-5) Er nan ve Mbalevi lu a kwar ken Tar u Ityendezwa la ga? Yange i hungur a hungur a ve shinii?

² Se zua a mlumun u sha mpin ne ken kwagh u Yehova ôr a Mbalevi la. Yehova yange ôr kwagh u tesen ér un undu ve a undu ken inya ga, a kaa ér: “Mo M ngu kwar wou man dyako wou ken Mbaiserael.” (Num. 18:20) Nenge imba ibumun la sha wono; Yehova kaa ér: “Mo M ngu kwar wou”! Aluer Yehova ôr imba kwagh ne a we nahan, a lu u nena? Alaghga kwagh u ú hii ôron yô, u kaa wer, ‘Mo nahan m kuma u Uhembanagee una nam imba ibumun laa?’ Shi alaghga u pine wer, ‘Mimi je Yehova una lumun u lun kwar u Orkristu u yinanaa?’ Mbampin mban wa u kua mba doon we ishima cii ker. Nahan de se time nen se fa inja i mkaanem ma Aôndo yange ôr ne. Kwagh ne una wase se u fan gbenda u Yehova una fatyô u lun kwar u Mbakristu nyian la. Jighilii yô, wea lu a ishimaverenkeghen i yemen sha, shin wea ver ishima u va lun uma ken paradiso shin tar kpa, una fatyô u lun kwar wou.

Yehova Nenge sha Mbalevi

3. Kanyi yange i na ve hingir u Aôndo una tsua Mbalevi sha ci u tom na?

³ Cii ve Yehova na Mbaiserael Tindi yô, mbayaav lu eren tom u pristi hen icombor ve. Yehova va ne ve Tindi yô, a tsua mbagenev ken kwe u Levi ér ve eren tom u pristi hanma shighe, shi mbagenev ker ve gema ve wasen upristi mbara. Er nan ve kwagh hingir u lun nahana? Shighe u Aôndo tim ônov mba iundav mba Mbaigipiti la, a tsegha ônov mba iundav mba Mbaiserael, a ver ve ve hingir kwagh na. Maa Aôndo shi kaa ér: “Man shi ngohol Mbalevi . . . sha ityough ki ônovmbaiundav mba Iserael cii.” Er yange i ôr iyenge i ônov mba iundav ve hemba ngeen a Mbalevi yô, í na nagh sha iyenge i ônov mba iundav, i i hemba ngeen la. (Num. 3:11-13, 41, 46, 47) Sha nahan yô, Mbalevi fatyô u eren tom ve u civir Aôndo u Iserael la.

4, 5. (a) Yange Aôndo lu kwar u Mbalevi nena? (b) Aôndo yange nenge sha Mbalevi nena?

⁴ Shighe u Yehova tsua Mbalevi sha ci u tom na la, yange hingir kwar ve nena? Yehova kaa ér un ngu kwar ve sha ci u, i na ve kwar ken tar u i kar la  ga, kpa i gema i ver ve sha iantom i injaa tsung. ‘Tom u pristi u Yehova’ la lu dyako ve. (Yos. 18:7) Kwagh u i er ken Numeri ityough 18 la tese ér kwagh ne yange na yô, Mbalevi hingir mbaatsanev ga. (Ôr Numeri 18:19, 21, 24.) Yange gba u a na Mbalevi “môm-ken-upue u ken Iserael la cii, i̱ hingir dyako ve, sha ci u tom ve u ve eren yô.” Yange ve ngohol môm ken upue sha iyiav mbi Mbaiserael ve sondo yô, kua shi iyenge i ilev mbi mbi seer ken Iserael cii. Mbalevi di yange i gba u vea na môm ken upue u kwagh u i ne ve la, sha u suen tom u pristi, inja na yô, lu “kwagh u a hembe doon cii” yô. * (Num. 18:25-29) Shi yange i na upristi “Iniav mbi kenden sha, mbi uicighanmbaakaav cii,” mbi Mbaiserael ve va ne Aôndo hen ijiir na i civir un ker la. Sha nahan yô, mba ve lu ken tsombor u pristi la cii, lu a ityôkyaa i dedoo i nan jighjigh ér Yehova una nengen sha a ve.

⁵ Mbagen nenge ér Tindi u Mose la yange tese ér i naan môm ken upue kwa har, i ver u sha uhar ne sha ci u Mbaiserael ve yaan shi ve ember shighe u icighan mkohol u ve eren hanma inyom la. (Dut. 14:22-27) Nahan kpa, ken atô u hanma anyom ataankarahar yô, yange i gbihi môm ken upue ne sha hundagar sha ci u mbaatsanev man Mbalevi kpaa sha mbee u inyom i sha utar man inyom i sha ataratar. Er nan ve Mbalevi kpa i naan ve ci ken môm ken upue ne? Lu sha ci u ve lu a “kwar shin dyako” ken Iserael ga.—Dut. 14:28, 29.

6. Shin er Mbalevi lu a kwar ken tar u Iserael ga nahan kpa, ve tsaan hana?

⁶ Alaghga u pine wer, ‘Aluer yange i kar tar la i na Mbalevi ma kwar ga yô, ve tsaan hana?’ Aôndo na ve ajiir a tsan. A na ve agar 48 kua ajiir a gburumaa, a a kase agar shon yô. Agar ne wa agar a waren ker a ataratar la. (Num. 35:6-8) Nahan Mbalevi lu a ajiir a tsan shighe u vea eren tom ken icighanjiir u Aôndo ga yô. Mba yange ve na ayol a ve sha u eren tom u Yehova yô, Yehova kuren ugbayol vev mgbeghaa. Kwagh ne na yô, Mbalevi fatyô u tesen ér Yehova ngu kwar ve, sha u suur sha tahav nav man mkegh u kegh iyol u kuren ugbayol vev.

7. Kanyi yange i gba u Mbalevi vea er ve Yehova una lu kwar ve?

⁷ Tindi la tese mtsaha u a na or u nan ne môm ken upue ga la ga. Yange Mbaiserael vea kera wa ikyo sha u nan môm ken upue ga yô, kwagh ne a bende a upristi man Mbalevi. Kwagh ne yange er sha ayange a Nehemia la. Kwagh la na yô, Mbalevi yem lu za eren tom ken ishule ve, ve undu tom u ken icighanjiir la. (Ôr Nehemia 13:10.) Sha kpôô yô, ka er ikyurior i Iserael yange ia kuran Tindi u Yehova ve Mbalevi ve zua a kwaghyan ye. Shi yange i gba u Mbalevi man upristi vea na Yehova jighjigh kua gbenda u koson ve sha mi la.

Ior Asange Asange Mba Yehova Lu Kwar Ve Yô

8. Pase zayol u Orlevi Asav yange tagher a mi yô.

⁸ Yehova yange lu kwar u kwe u Levi cii. Nahan kpa, doo u se fa ser Mbalevi asange asange kaan ér “TER ka kwar wam” sha u tesen ér Yehova doo ve ishima shi ve har sha a na. (Ukwe. 3:24) Môm ken Mbalevi mban lu Orlevi ugen u yange dughun shi gberen atsam kpaa yô. Se yila Orlevi la ser Asav, yange una lu a lu or u hen ya u Asav, Orlevi u hemen  mbaatsamev sha ayange a Tor Davidi la kpaa. (1 Kron. 6:31-43) I kaa a vese ken Pasalmi 73 ér Asav (shin ma or u ken tsombor na) yange lu a zayol sha kwagh u mbaaferev mba ve lu yôugh yôugh ken uma ve la, shi lu tômon ér ma un lu er ve nahan. Je yô, a kaa ér: “Mimi je, m gbe wanger ishima yam, man m nyian ishô iyol gbilin tsô.” Ikyav tese ér yange kera wa ikyo sha iantom na ga; kera umbur er Yehova a lu kwar na la ga. Yange ishima za un iyol “zan zan [a] nyôr ken icighanjiir u Aôndo.”—Ps. 73:2, 3, 12, 13, 17.

9, 10. Asav yange kaa ér Aôndo ngu ‘kwar na gbem sha won’ sha ci u nyi?

⁹ Er Asav lu ken icighanjiir la, a hii u henen kwagh er Aôndo nahan. Alaghga we kpa u vande tagher a imba kwagh ne. Adooga ma shighe ngu u yange u kera ver ishima sha akaa a ken jijingi ga shighe wa karen, u gema u lu henen sha akaa a iyolough a u lu a mi ga la yô. Kpa er u lu henen Mkaanem ma Aôndo shi u lu zan Mbamkombo mba Mbakristu yô, u va hingir u lun a mnenge u Yehova sha akaa. Asav yange nenge a kwagh u una va er mbaaferev ken hemen yô. Yange hen sha kwagh u mlu na u ken hemen, nahan a nenge ér Yehova una kôr un uwegh ku yanegh shi una hemen un. Sha naha yô, Asav kaa ér: “Ma kwagh u a sarem sha tar ngu ga, saa We.” (Ps. 73:23, 25) Maa a kaa ér Aôndo ka kwar na. (Ôr Pasalmi 73:26.) Shin ‘iyol i Orpasalmi la kua ishima na vea taver ga kpaa’ Aôndo una lu ‘kwar na gbem sha won.’ Orpasalmi la yange lu a vangertiôr ér, er un lu ijende i Aôndo yô, Aôndo una umbur un. Tom na u un er sha jighjigh la ua hungur Aôndo ga. (Orpa. 7:1) Kwagh la yange una taver Asav ishima kpen kpen! A wa icam a kaa ér: “Mo yô, doom u mgbôghom a Aôndo; m gema Ter AÔNDO hingir mo ijiir yam i yeren ker.”—Ps. 73:28.

¹⁰ Mlu u Aôndo lu kwar u Asav la hemba gban un kwagh a nyityô kwaghyan u i naan un sha ci u ngu Orlevi la cii. Kwagh u ter jighilii yô, lu tom na u a lu eren la kua ikyaryan na vea Yehova, ka ikyar i a ya vea Uhembansha la je la. (Yak. 2:21-23) Yange gba u Orpasalmi una za hemen u nan Yehova jighjigh shi suur sha a na ve, ikyaryan ve la ia lu her ye. Yange gba u Asav una lu a vangertiôr ér aluer un dondo akaawan a Aôndo ken uma na yô, una va zua a injar ken hemen. We kpa u fatyô u lun a vangertiôr ken u a lu Uhembanagee la, er Asav nahan.

11. Ka mpin u nyi Yeremia lu a mini, man yange i na mlumun sha mi nena?

¹¹ Profeti Yeremia kpa lu Orlevi ugen u nenge ér Yehova ka kwar na yô. De se time se fa kwagh u yange lu a mi ken ishima shighe u a ôr mkaanem mara yô. Yeremia yange lu ken gar u Anatoti, u lu gar u Mbalevi u lu ikyua a Yerusalem yô. (Yer. 1:1) Sha shighe ugen la lu taver Yeremia er hii ve mbaaferev lu zan ikyura, kpa mbaperapera lu yan ican yô. (Yer. 12:1) Er Yeremia nenge kwagh u lu zan hemen ken Yerusalem man Yuda yô, a ‘gba ijir’ hen Yehova. Yeremia fa er Yehova a lu u perapera yô. Kwagh u Yehova va mgbegha Yeremia nger la man gbenda u a kure kwaghôron u profeti shon la, na mlumun sha mpin u  profeti la pine la. Er profeti Yeremia tsengakaan nahan, mba yange ve ungwa imo i Yehova yô, ‘uma ve hingir ve er ka ishar ve ye yô,’ kpa mbaaferev yange ve wa icintan la ikyo ga, nahan ve tim.—Yer. 21:9.

12, 13. (a) Lu nyi i mgbegha Yeremia u yôôn ér: “TER ka kwar wam,” man ka ieren i nyi yange lu a mini? (b) Er nan ve yange gba u ikwe i Iserael cii ia lu a ishimaverenkeghene?

¹² Shighe kar yô, Yeremia kenger tar na u i vihi la, nahan lu un er un ngu zenden ken ime nahan. Lu inja er Yehova na un “tsa ken ajiir a imegh, er mba ve kpe ica i gbe yô.” (Ukwe. 1:1, 16; 3:6) Yeremia vande tan ityô na i taver ityough la icin ér ve hide hen Ter ve u sha la, kpa kwaghbo ve yem za nyôr iaven i gba u Aôndo una de ér i va tim Yerusalem man Yuda yô. Kwagh la nyoon Yeremia kpishi, shin er lu ibo na ga nahan kpaa. Er lu ken mzungu hen shighe la nahan kpa, a umbur mhôônom ma zungwen ma Aôndo. A kaa ér, “i tim se ga.” Sha kpôô yô, mhôônom ma Yehova ma hegh hanma sev! Lu hen shighe ne Yeremia kaa ér: “TER ka kwar wam” ye. A za hemen u eren tom u profeti u Yehova her.—Ôr Ukwelegh 3:22-24.

¹³ Lu u Mbaiserael vea lu a tar ga a kuma anyom 70. A vihi u, ua hingir gbilin. (Yer. 25:11) Kpa er Yeremia kaa ér “TER ka kwar wam” yô, tese ér yange na jighjigh ér Aôndo zungu mhôônom, shi kwagh la na un ityôkyaa i lun a “ishimaverenkeghen.” Kwar u i na ikwe i Mbaiserael la cii yange u saa, nahan gba u vea lu a imba ieren i profeti ne kpa lu a mi la. Lu Yehova tseegh lu ishimaverenkeghen ve ye. Anyom 70 nga karen yô, i hide a ior mba Aôndo ken tar ve, ve lu a ian i civir un her.—2 Kron. 36:20-23.

Mbagenev kpa Yehova Una Fatyô u Lun Kwar Ve

14, 15. Dugh Mbalevi sha yô, ka an kpa nan de er Yehova a lu kwar u nana, man lu sha ci u nyi?

¹⁴ Asav man Yeremia cii ve lu ken kwe u Levi, kpa lu Mbalevi tseegh lu a ian i civir Yehova ga. Gumor Davidi, u gba u una va lu tor u Iserael la, yila Aôndo ér “kwar [na] u ken tar u mbaumav.” (Ôr Pasalmi 142:1, 5.) Shighe u Davidi dugh Pasalmi ne la, lu ken ya u tor ga, shi lu ken ma ya tsô kpaa ga. Lu ken bar, lu yeren mbaihyomov nav. A bunde kpa, acin ahar nahan di tsô yô, Davidi yer ken bar, kwagen la lu ken bar, u lu ikyua a Adulam yô, kwagen la di yer ken bar u lu ikyua a taaikyôngo u Engedi la. Adooga yange dugh Pasalmi 142 ken bar u Adulam gayô ken bar u Engedi.

¹⁵ Aluer ka nahan yô, lu Tor Saulu lu tôvon Davidi ityô, keren u wuan un ye. Kpa Davidi yevese yem ape lu ican u zan her yô. Ken ikyôngough kin ne, alaghga yange a lu Davidi inja er un ngu a ijende i suen un, na un mkor ga nahan. (Ps. 142:4) Lu shighe u Davidi yila Aôndo je la.

16, 17. Kanyi akaa yange ma na Davidi ma hen ér kwagh hemba unu? (b) Lu u Davidi una ker iwasen hen ana?

¹⁶ Shighe u Davidi dugh Pasalmi 142 la, alaghga yange ungwa kwagh u er Pristi u Tamen, Ahimeleki, u yange wase un, a u fan ér ngu yevese Saulu shio la. Er ishima vihi Tor Saulu a Davidi yum yô, a na zwa i wua Ahimeleki a ya na cii. (1 Sam. 22:11, 18, 19) Davidi nenge ér ka un, un ne ve ku ye. Lu un inja er un wua pristi u yange wase un la nahan. Yange wea lu Davidi nahan, ma u nenge wer ka we u ne ve ku kpa? Kwagh u seer Davidi ican je yô, Saulu lu zendan un gban uwer ga.

 ¹⁷ Kwagh ne er ica lu a gba ga tsô, Davidi shi ungwa ku u Samuel, u yange tsegha Davidi u va lun tor u Iserael la. (1 Sam. 25:1) Kwagh ne yange ma na Davidi ma seer henen ér kwagh hemba un. Nahan kpa, Davidi fa or u una ker iwasen hen a nan yô. Ka Yehova je la. Tom u Davidi lu a mi ken mcivir u Yehova la kaha a u Mbalevi, kpa i vande tseghan un sha u eren tom ugen, lu u una va lu tor u ior mba Aôndo. (1 Sam. 16:1, 13) Sha nahan yô, Davidi pase Yehova ishima na, shi za hemen u keren iwasen hen a na. We kpa u fatyô u eren nahan, shi doo u ú de Aôndo a lu kwar wou, er u lu eren un tom kpoghuloo ne.

18. Ior mba se er kwagh ve ken ngeren ne yange ve tese ér Yehova ngu kwar ve nena?

¹⁸ Yehova yange lu kwar u mba se hila hen kwagh ve la, sha ci u ve lu a tom ken mcivir na. Ve har sha iwasen i Aôndo naan ve, er ve lu eren un tom la. Mbalevi man mba ken ikwe i Iserael igen, er Davidi nahan, de Aôndo lu kwar ve. U er nan ve we kpa u de Yehova una lu kwar wouwe? Se time sha kwagh ne ken ngeren u a dondo ne.

[Ngeren u shin kpe]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Yehova yange lu kwar u Mbalevi sha nyi gbenda?

• Asav man Yeremia man Davidi yange ve er nyi, u tesen ér Yehova ngu kwar ve?

• Ka ieren i nyi i gbe u ú lu a mi ve Yehova una lu kwar wouwe?

[Mbampin mba ngeren u henen]

[Mkaanem ma sha peeji 8]

Yange i kar tar la i na Mbalevi kwar ga. Kpa Yehova lu kwar ve, gadia ve lu sha ian i icivirigh i eren un tom

[Foto u sha peeji 7]

Yehova yange lu kwar u upristi man Mbalevi nena?

[Foto u sha peeji 9]

Lu nyi i wase Asav ve Yehova za hemen u lun kwar na?