“De Yier Sha Mkav Wou ga”

“Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga.”—ANZ. 3:5.

1, 2. (a) Ka akaa a nyi nahan alaghga se tagher a mini? (b) Zum u se tagher a mzeyol shin se lu tsuan kwagh u se er shin se lu hendan a imeen yô, se suur sha ana, man ka sha ci u nyi?

 ORVESEN u kômpeni u Cynthia * a eren tom her la cir agbaatom agen ken kômpeni na shon shi a de mbatomov nav mbagenev tom. Cynthia tôô wener un kpa mba sôôn den un tom. A de un nahan una er nena? Una zua a inyaregh ki eren akaa hana? Anmgbian u kwase ugen, iti na ér Pamela, á soo u yemen hen ijiir i kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh u Tartor yô, nahan a̱ yemee? Gumor ugen, iti na ér Samuel, un kpa ishima za un iyol sha kwagh ugen. Er lu iyev la, nengen ufoto mba ijimbagh. Hegen u a lu anyom ikyundu-kar ne, ka i sar un u hiden nyôron iyol ken ieren ne. Una hemba imeen ne nena?

² Ka wea tagher a mbamzeyol shin a gba u ú tsua kwagh u injaa u ú er shin wea hendan a imeen nahan ú suur sha ana? Ka u suur sha iyol you tseegh shinii, shin ka u “haa akaa a zan we iyol [la] cii sha Ter”? (Ps. 55:22) Bibilo kaa ér, “Ashe a TER nga sha mbaperapera, A kegh ato sha u ungwan myer ve kpaa.” (Ps. 34:15) Nahan yô, ka a inja kpishi u se suur sha Yehova a ishima yase cii, se yier sha mkav wase ga!—Anz. 3:5.

3. (a) U suur sha Yehova la wa nyi kere? (b) Er nan ve alaghga mbagenev vea hii u yier sha mkav ve?

³ U suur sha Yehova a ishima yase cii la wa u eren kwagh gbenda na, sha ishima na. Kwagh u vesen u una wase se u eren nahan yô, ka u eren msen hen a na hanma shighe shi sônon un a ishima yase cii ser a̱ hemen se. Nahan kpa, u suur sha Yehova a ishima yase cii la ka kwagh u a taver mbagenev kpishi u eren yô. U tesen ikyav yô, anmgbian u kwase ugen, iti na ér Lynn, á pase nahan ér, “U suur sha Yehova a ishima yam cii la ka kwagh u m lu henen u eren kpa a lu taver mo kpishi yô.” Er nan i taver un yumu? A kaa ér: “Mo vea terem, yange se lu kôôsôô ga. Shi ngôm kpa wam ikyo ga. Nahan yange m hii u nengen sha iyol yam iyev je.” Mlu u Lynn ne na yô, taver un u nan mbagenev jighjigh. Mkav u or man mzeikyura u nan kpa, ka kwagh ugen u ka a na or nan suur sha iyol i nan yô. Alaghga ortamen nana hii u suur sha mkav u nan, nahan nana de u vanden eren msen hen Aôndo shighe u i gbe u nana nenge sha akaa a tiônnongo yô.

4. Ka nyi se time sha mi ken ngeren nee?

⁴ Yehova soo ér se nôngo kpoghuloo u eren sha akaa a se sônon un ken mbamsen asev la shi se eren ishima na kpaa. Nahan yô, er i gbe u se haan akaa a zan se iyol cii sha a na shi se nôngon kwagh kpoghuloo sha u sôron mbamzeyol asev mba taver kpishi la kpaa yô, se er akaa a ahar ne sha inja vough nena? Hide sha kwagh u tsuan akaa se er la yô, gba u se wa ikyo sha nyi kwagha? Shighe u se lu nôngon ser se hendan a ameen yô, ka hange hange u msen sha ci u nyi? Se time sha mbampin mban sha u henen sha kwagh u ior kposo kposo ken Ruamabera.

 Zum u Se Tagher a Mzeyol Yô

5, 6. Shighe u tor u Ashiria va anger Hesekia la, Hesekia er nena?

⁵ Bibilo ôr se kwagh u Hesekia, tor u Yuda, ér: “A var a TER, a undu Un ga, a waan atindi Na ikyo, a TER na Mose yô.” Yange “suur sha Ter, Aôndo u Iserael.” (2 Utor 18:5, 6) Shighe u Tor Senakeribi u Ashiria tindi ior nav kua Rabeshake ken Yerusalem a ikyumutya i vesen la, Hesekia er nena? Ikyumutya i ageegh i Ashiria la i vande ngohol agar agen a lun a ugir ken Yuda, man hen shighe la Senakeribi soo u ngohol Yerusalem. Hesekia za sha iyou i Yehova, gba za eren msen ér: “TERE, Aôndo wase, shi yima se sha ikyev na, sha er ityartor i sha won cii i̱ fa er We TER U lu Aôndo, We tseegh yô.”—2 Utor 19:14-19.

⁶ Hesekia yange er sha msen u a er la. Cii man a za sha tempel a za er msen yô, a vande kaan a ior nav ér ve de bughun zwa a Rabeshake sha tar u a lu nahan ve la ga. Hesekia shi tindi ior hen profeti Yesaia sha u a pase ve kwagh u una er yô. (2 Utor 18:36; 19:1, 2) Hesekia yange er kwagh sha inja vough. Yange ker u sôron mzeyol ne sha u za pinen tar u Igipiti shin akuraior agen a wan ndor a tar na iwasen, nahan geman eren kwagh u sha ishima i Yehova ga la ze. Er Hesekia ma yier sha mkav na yô, gema suur sha Yehova. Ortyom u Yehova yange woo ior mba Senakeribi, iorov 185,000 yô, Senakeribi “mough hide” yem ken Nineve.—2 Utor 19:35, 36.

7. Msen u Han man Yona la una fatyô u surun se ishima nena?

⁷ Hana, kwase u Orlevi Elkana kpa yange suur sha Yehova shighe u lu yan ican ken ishima tsung sha kwagh u mlu u lu ikyôm kwase la. (1 Sam. 1:9-11, 18) Yange i yima profeti Yona ken iyav mbu zegeishu igen zum u a er msen a kaa ér: “M yila TER ken ican yam ne, man A ungwa imo yam; m genger imo ken iyav mbu Sheol je, U ungwa imo yam kpaa” la. (Yona 2:1, 2, 10) Ka kwagh u surun se ishima kpishi u fan ser aluer mlu wase una vihi nan nan kpa, se fatyô u yilan Yehova, “zamber” a na!—Ôr Pasalmi 55:1, 16.

8, 9. Ka mbamzeyol mba nyi Hesekia man Hana man Yona yange ve pase ken mbamsen mba ve er la, man ka nyi se hen sha kwagh ne?

⁸ Ikyav i Hesekia man Hana man Yona la tese se kwagh u injaa ugen u i gbe u se er zum u se lu eren msen ken mzeyol u se tagher a mi yô. Ve mba utar mbara cii ve ya ican ken ishima shighe u ve tagher a mzeyol la. Kpa, mbamsen vev mbara cii tese ér kwagh hemba gban ve a ayol a ve man mpeveryol u vea zua a mi la ga. Iti i Aôndo man mcivir na man u eren ishima na la hemba lun ve kwagh u hange hange. Yange vihi Hesekia kpishi er i lu lahan iti i Yehova yô. Hana tôndo zwa u nan Aôndo wan shon u hange un u maren la ér a er un tom ken tabernakel ken Shilo. Yona di kaa ér: “Kwagh u m tsegh zwa sha mi la yô, me er.”—Yona 2:9.

⁹ Zum u se lu eren msen ser i yima se ken ma kwagh u zan se iyol yô, doo u se time sha mbaawashima asev. Ishima ngi se u zuan a mpeveryol ken mzeyol wase la tseegh shin ishima ngi se sha kwagh u Yehova man awashima naa? Zum u se lu yan ican yô, alaghga se hemba veren ishima sha ican i se lu yan la, nahan fese je se hingir u henen sha kwagh u mlu wase la kpoghuloo je se gema akaa a ken jijingi se ta ajime. Shighe u se lu eren msen hen Aôndo ser a̱ wase se yô, ishima i lu se sha kwagh u Yehova man mtsegh u tseghan iti na man sha kwagh u paan hemen na u sha won cii la iyol. Aluer se mba eren nahan yô, mzeyol shon una lu her je kpa se za hemen u lun gbar gbar. Alaghga Aôndo una ungwa msen wase sha u nan se agee a wan ishima a mzeyol shon.—Ôr Yesaia 40:29; Mbafilipi 4:13.

Zum u Se Lu Tsuan Kwagh u Se Er Yô

10, 11. Ka nyi Yehoshafati yange er zum u a tagher a mzeyol u fa kwagh u una er sha mi ga laa?

¹⁰ Ka a gba u ú tsua kwagh u vesen u ú er  ken uma wou nahan ka u er nena? Ka u vande tsuan kwagh u ú er yô, wea been cii yô maa u er msen hen Yehova wer a̱ haa iveren sha kwagh u ú tsough u eren laa? Nenge ase kwagh u Yehoshafati, tor u Yuda yange er zum u akumautya a Mbamoabi man Mbaamon va sha u va nôngon ityav a na la. Yange lu kwagh u Yuda una fatyô u nôngon ityav a ve ga. Nahan Yehoshafati er nena?

¹¹ Bibilo kaa a vese ér: “Cier Yehoshafati iyol, a ver ishima sha u keren TER.” A yôô ér i̱ hôr kwaghyan ken Yuda cii shi a kohol ior cii imôngo “sha u va keren Ter.” Tsô a kar a za tile hen atô u ikpelaior i Yuda man Yerusalem, a er msen. A zamber ken msen na la ér: “Aôndo wase, Ú shi ôr ve ijir gaa? Gadia se mba a agee sha ikpelaior i vesen i i ve ityav hen vese ne ga, man se kera fa kwagh u sé er ga, kpa ashe ase nga sha a We.” Aôndo u mimi la yange ungwa msen u Yehoshafati, nahan war ve sha ivande je. (2 Kron. 20:3-12, 17) Zum u se lu tsuan kwagh u se er, hemban cii je yô kwagh u alaghga una bende a mlu wase u ken jijingi yô, a hemba doon u se suur sha Yehova a u yier sha mkav wase ga zee?

12, 13. Ka ikyav i nyi Tor Davidi a ver se sha kwagh u tsuan akaa a se er laa?

¹² Aluer se tagher a mbamzeyol mba i lu inja er ka ican u sôron ve ga la yô se er nena? Alaghga ka se ican u sôron ve ga sha ci u yange se vande tagher a ambaakaa la nahan. Kwagh ugen u yange er Tor Davidi yô, ta iwanger sha kwagh ne. Mbaamaleki yange ve ta num sha gar u Shikelagi, ve yem a kasev mba Davidi man ônov nav, kua kasev mba ior nav man ônov vev cii. Davidi pine Yehova kwagh u una er yô, ér: “Aluer me zenda ior mban ijime yô, me kohol ve kpa?” Yehova na mlumun kaa ér: “Zenda; gadia mimi je ú kohol kpee, man ú yima ve kpaa.” Davidi er kwagh u Yehova kaa un la, nahan “Davidi ngohol akaa a Mbaamaleki ve kura la cii.”—1 Sam. 30:7-9, 18-20.

¹³ Mbaamaleki yange mba te num sha a ve shighe kar yô, Mbafiliti mough va ityav sha Iserael. Davidi shi pine Yehova kwagh u una er yô, Yehova pase un wang. Aôndo kaa a na ér: “Kôndo; gadia Me na Mbafiliti sha ikyev you kpee je.” (2 Sam. 5:18, 19) Shighe kar kpuaa yô, Mbafiliti shi va ityav sha Davidi. Davidi er nena kwa nee? Yange ma hen ken ishima ér: ‘M vande tagher a imba mzeyol ne nahan kwa har. De m zenda mbaihyomov mba Aôndo ityô, er ikwa igen la kpa m er nahan.’ Kpa ka kwagh u Davidi er laa, shin yange ker kwaghwan hen Yehova? Davidi yange yier sha mkav u vande lun a mi sha kwagh ne la ga. Kwa ne kpa, shi a er msen hen Yehova. A shi nan kpa, yange a saan un iyol kpishi er un er kwagh nahan yô! Kwa ne yô, kwagh u Yehova kaa a na ér a̱ er la lu kposo. (2 Sam. 5:22, 23) Zum u se tagher a ma mzeyol shin ma kwagh u yange vande eren se yô, gba u se wa ikyo sha er se suur sha mkav wase u se vande lun a mi sha kwagh shon la tseegh ga yô.—Ôr Yeremia 10:23.

14. Gbenda u Yosua man mbatamen mba ken Iserael er kwagh a Mbagibeon la tese se nyi?

¹⁴ Er se yen yô, se cica cii, kua mbatamen mba ve lu a mkav kpishi je kpaa, gba u se wa ikyo sha er se hungur u suur sha Yehova zum u se lu tsuan kwagh u se er la ga yô. Nenge ase kwagh u Yosua, u Mose kpe kera ve due orhemen la, man mbatamen mba ken Iserael yange ve er zum u Mbagibeon mba wan ayom va hen a ve, va bume ve, kaa a ve ér ve due ken tar u icaa la. Yosua man mba ve lu a na la pine Yehova kwagh u vea er ga tsô ve tôndo zwa a ve ér vea lu ken bem a ve shi ve ya ikyur a ve kpaa. Shin er Yehova hingir u va lumun a iceghzwa i ve er a Mbagibeon la nahan kpa, á na i nger kwagh u Yosua man mbatamen yange ve hungur u pinen un ne ken Ruamabera sha ci u iwasen yase.—Yos. 9:3-6, 14, 15.

 Zum u Se Lu Nôngon Ser Se Hendan a Ameen Yô

15. Pase er i hii ve msen a lu kwagh u hange hange u una wase se u hendan a imeen yô.

¹⁵ Er se lu a “tindi u isholibo” ken a vese yô, gba u se nôngon ityav a asaren a bo kpoghuloo je. (Rom. 7:21-25) Ka ityav mbi se fatyô u hemban yô. Se hemba mbi nena? Yesu yange kaa a mba dondon un ér msen ka kwagh hange hange u una wase ve u hendan a imeen yô. (Ôr Luka 22:40.) Aluer se er msen hen Aôndo, man asaren a bo shin mbamhen mba bov mba memen se ga je kpa, gba u se za hemen u ‘sônon Aôndo’ kwaghfan sha er se nôngo a imeen shon yô. I na se ibumun ér un ne “ior cii wuee, . . . kera kôhôn ashe ga.” (Yak. 1:5) Yakobu shi nger ér: “Orgen ken a ven nan ngu [uange ken jijingii]? Nana̱ yila mbatamen mba nongo u Kristu, ve̱ er msen sha ci u nan, ve̱ shighe nan mkurem ken iti i Ter. Msen u sha jighjigh u nan la una yima oruange la”—Yak. 5:14, 15.

16, 17. Aluer se mba keren iwasen i hemban imeen yô, ka hanma shighe nahan i hembe doon u se er msene?

¹⁶ Msen ka kwagh u injaa u a wasen se u hendan a imeen yô, kpa gba u se fa er i lu a inja u eren msen sha shighe vough yô. Nenge ase kwagh u wanyekwaor ugen u i er kwagh na ken Anzaakaa 7:6-23 la. Ngu zenden sha gbenda ikyua a ya u idyakwase ugen sha shighe u aôndoaimegh. Idyakwase ne due va mee un sha kwaghôron na u dedoo la, a hemba un sha zwanyohon na la, tsô a ôr kwagh a na sha zwa nyohon, a bume un, nahan á dondo un er bua u i lu yemen a mi hen ijiir i sôngon yô. Er nan ve wanyekwaor ne a ze hen ijiir laa? Er a lu wanyekwaor u “kaven kwagh ga” yô, alaghga asaren a bo lu urugh un. (Anz. 7:7) Ka hanma shighe nahan msen yange ma hemba wasen un ciilii? Mimi yô, yange una er msen er imeen la hii a hii la shin er i lu zan hemen la shin sha ma shighe ugen zum u tagher a imeen shon la kpa ma wase un. Nahan kpa, shighe u hemban doon u yange ma er msen yô lu shighe u mhen va un ken ishima u zenden sha gbenda shon u gbaga kwase lu la.

¹⁷ Nyian ne, alaghga orgen nan ngu nôngon a imeen i nengen ufoto mba jimbagh. Nahan kpa, aluer nan gema nan ngu zan hen ajiir a sha Intanet ape nan fe ér nana za hingir u nengen a ufoto shin uvidio mba vea kende isharen i nan, nahan a lu nena? Kwagh u nan una lu er wanyekwaor u i er kwagh na ken Anzaakaa ityough 7 la nahan ga zee? Kwagh ne ka gbenda u bo u zenden sha mi kpen kpen! Aluer or soo u hendan a imeen i nengen ufoto mba jimbagh yô, gba u nana er msen hen Yehova cii ve alaghga nana va za hingir u nengen ufoto mba jimbagh sha Intanet ye.

18, 19. (a) Er nan ve u hemban imeen i lu kwagh u ican kpishi, kpa se hemba mtaver ne nena? (b) U kange ishima wer u er nyi?

 ¹⁸ Ka kwagh u ican kpishi u hemban imeen shin aeren a bo. Apostoli Paulu yange nger wener: “Asaren a iyolough nga hendan a Jijingi, asaren a Jijingi di kpaa nga hendan a iyol.” Sha nahan yô, ‘se mba kera fetyô u eren akaa a i sar se la ga.’ (Gal. 5:17) Kwagh u una wase se u hemban mtaver ne yô, ka u eren msen kpoghuloo shighe u mbamhen mba bov shin ameen a hii van se ken ishima la shi eren sha msen wase la kpaa. “Ma imeen ngi a tser ne ga, saa i hemban or ga la,” man sha iwasen i Yehova yô, se za hemen u civir un sha mimi.—1 Kor. 10:13.

¹⁹ Sea lu nôngon a ma mzeyol u taver shi sea soo u tsuan kwagh u vesen u se er shin sea lu nôngon a ma imeen kpaa, Yehova na se iyua a doon kpen kpen, ka ian i civirigh i eren msen hen a na je la. Ka sea eren msen hen a na yô, se tese ser se suur sha a na. Shi gba u se za hemen u sônon Aôndo ser a̱ na se icighan jijingi na, a hemen se shi a ne se agee kpaa. (Luka 11:9-13) Shi se nôngon nen kpee se suur nen sha Yehova, se yier nen sha mkav wase ga.

[Ngeren u shin kpe]

Baver We Kpa?

• U hen nyi hen Hesekia man Hana man Yona sha kwagh u suur sha Yehovaa?

• Ikyav i Davidi man Yosua la tese ér doo u se wa ikyo shighe u se lu tsuan kwagh u se er yô nena?

• Ka hanma shighe nahan i hembe doon u se er msen zum u se tagher a imeene?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 9 la]

Zum u se lu hendan a imeen yô, ka hanma shighe nahan se er msen ve a hemba lun se a iwasene?