Jijingi U Aôndo Hemen Mba Civir Un Sha Derianyom U Hiihii La Man Nyian
Jijingi U Aôndo Hemen Mba Civir Un Sha Derianyom U Hiihii La Man Nyian
“Akaa ne cii ka Jijingi ne môm A lu eren a ye.”—1 KOR. 12:11.
1. Ka atôakaa a nyi se time sha mi ken kwaghhenen nee?
ISHEMBER i Pentekosti la umbur se akaa a sagher iyol kpishi a yange er yô! (Aer. 2:1-4) Mhee u yange i haa icighan jijingi sha iyange ne, sha derianyom i hiihii la, lu mhii u mgem u vesen u Aôndo gema gbenda u vanden eren kwagh a mba civir un la. Ken ngeren u a bee la, se time sha igbenda igen i jijingi u Aôndo wase mbajighjigh mba tsuaa mbara u eren ityom i taver ken mcivir na yô. Kpa gbenda u jijingi u Aôndo er tom cii man i ver tiônnongo u Kristu la, kaha a gbenda u yange er tom sha derianyom u hiihii la nena? Man Mbakristu mba zough a iwasen sha gbenda u jijingi a eren tom nyian la nena? De se nenge.
“Nenge, Mo Kpankwase u Ter”
2. Maria yange vande nengen a tahav mbu icighan jijingi nena?
2 Maria yange lu ken kpoyou u sha u vesen u ken Yerusalem la, shighe u i haa icighan jijingi u Yesu tôngo zwa a mi sha mbahenen la. (Aer. 1:13, 14) Kpa cii man kwagh ne er yô, a vande nengen a tahav mbu icighan jijingi ken uma na sha igbenda i vesen, hemba anyom ikyundugber. Yehova yange tôô uma u Wan na sha, wa ken yav mbu Maria shighe u lu iniunkwase la, nahan a wa iyav. Kwagh u jire ken a na la, lu “u sha Icighan Jijingi.”—Mat. 1:20.
3, 4. Ka ieren i nyi Maria yange tese, man se fatyô u kaven un nena?
3 Er nan ve Maria zua a ian i icivirigh i ma orgen zua a mi ga nee? Ortyom yange pasen Maria awashima u Aôndo sha a na yô, Maria kaa ér: “Nenge, mo kpankwase u Ter, m ngun; i̱ erem sha mkaanem ou.” (Luka 1:38) Kwagh u Maria ôr ne, pase mlu na u ken ishima u Aôndo vande nengen a mi yô. Er a ôr kwagh ne fese je yô, tese ér yange kegh iyol u lumun awashima u Aôndo sha ikyaa ne. Yange pine ortyom la kwagh sha kwagh u ior vea lu henen zum u vea nenge un a iyav la ga, shin cia ér alaghga Yosev una kera soo u vôson un ga ze. Er a kaa ér un ngu kpankwase u Yehova yô, a tese ér un suur sha Yehova a ishima na i môm.
4 Ashighe agen ka i lu u er mbamzeyol ou shin ityom i u lu eren ken mcivir u Aôndo la gande u ave nahanaa? Doo u hanmô wase nana pine iyol i nan ér: ‘M na jighjigh a ishima i môm mer Yehova una er akaa a a nenge i doo un kpa? M kegh iyol sha mimi wam cii mer me er tom u Yehova a soo ér m er kpa?’ Fa wer mba ve suur sha Aôndo a ishima i môm shi ve lumun hemen na la, ne ve jijingi na.—Aer. 5:32.
Icighan Jijingi Wase Peteru
5. Lu sha igbenda i nyi nahan Peteru nenge a tom u jijingi ken uma na cii man Pentekosti u inyom i 33 laa?
5 Apostoli Peteru yange nenge a tahav mbu icighan jijingi u Aôndo er ken uma na cii man Pentekosti u ken inyom i 33 la, er Maria nahan. Yesu yange na un man mbaapostoli mbagenev tahav mbu dughun ujijingi mba bov. (Mar. 3:14-16) Shi er Ruamabera a pase kwagh ne vighe vighe ga nahan kpa, ikyav tese ér Peteru yange er tom a tahav mbura. Shi, zum Yesu kaa a Peteru ér a zende sha kwavmnger ken Zegemnger u Galilia, a za kohol un la kpa, Peteru fatyô er nahan sha iwasen i icighan jijingi. (Ôr Mateu 14:25-29.) Kwagh ne tese wang je ér Peteru yange suur sha iwasen i icighan jijingi ve er akaa a kpilighyol nahan ye. Lu u ica ia kera gba ga tsô jijingi la una er tom a Peteru man mbaapostoli mbagenev sha igbenda i he.
6. Lu nyi Peteru er sha jijingi u Aôndo sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la man shighe u iniongo shon bee kera laa?
6 Sha yange i Pentekosti u inyom i 33 la, icighan jijingi na Peteru man mbaapostoli mbagenev tahav mbu lamen ken ijô i mba ve due ken akuraior kposo kposo za ken Yerusalem la. Shighe kar yô, Peteru hemen sha u lamen a ikpelaior i i kohol her la cii. (Aer. 2:14-36) Or u ashighe agen yange a er kwagh gaagh, shin a lu a mciem iyol ne hingir u pasen kwagh vangertiôr, shin er i lu tan un mciem iyol shi tôvon un ican nahan je kpaa. (Aer. 4:18-20, 31) Aôndo lu wasen Peteru u zuan a mfe sha akaa a ken myer sha jijingi na. (Aer. 5:8, 9) Yange na un tahav mbu nderen or shin ku je kpaa.—Aer. 9:40.
7. Ka akaa a nyi Yesu ôr ken ityesen na ve Peteru va mase zuan a iwanger sha mi shighe u i tsegha un sha icighan jijingi laa?
7 Cii man shighe u iniongo i Pentekosti la je kpa, Peteru kav inja i akaa a mimi kpishi a Yesu tese yô. (Mat. 16:16, 17; Yoh. 6:68) Kpa akaa agen lu a Yesu ôr ken ityesen na, a yange wanger un ga zan zan iyange i Pentekosti kar van yô. Ikyav i tesen yô, Peteru vande fan ér lu u Yesu una nder shin ku ken iyol i jijingi sha iyange i sha utar ga, shi fa ér Tartor la ua lu sha kpaa ga. (Yoh. 20:6-10; Aer. 1:6) Peteru yange fa er lu u uumace vea hingir ior mba ken jijingi vea za hemen sha Tartor u sha ga. Ka er un iyol na kpa yange i va tsegha un sha icighan jijingi shi i na un ishimaverenkeghen i yemen sha nahan ve, mase zuan a iwanger sha akaa a Yesu tese ne ye.
8. Ka mfe u nyi mba i shigh ve mkuren man mba ve lu “iyôngo igen” la cii ve lu a mini?
8 Mbahenen mba Yesu yange mba ngohol icighan jijingi yô, ve hingir u fan akaa a yange ve kav ga la. Jijingi mgbegha mba ve nger Ruamabera u Mbakristu u ken zwa Grika mbara ve nger akaa a kpilighyol sha kwagh u awashima u Yehova, sha ci u iwasen yase. (Ef. 3:8-11, 18) Nyian ne, mba i tsegh ve sha jijingi mbara man mba ve lu “iyôngo igen” la mba yan kwaghyan u ken jijingi ikyagh i môm, shi mba zuan a mfe sha akaa a mimi ne kwaghmôm. (Yoh. 10:16) U ngu a iwuese sha mfe man mkav u Mkaanem ma Aôndo, u jijingi u Aôndo a wase u lun a mi la kpa?
Paulu “Iv a Icighan Jijingi”
9. Icighan jijingi yange wase Paulu u eren nyi?
9 Yange i er iniongo i Pentekosti u inyom i 33 la shighe kar ka kom er inyom i môm man kwagh nahan yô, Aôndo na orgen iyua i icighan jijingi. Or la lu Saulu, i va hingir u yilan un ér Paulu la. Jijingi yange er tom a na sha igbenda i i lu wasen se nyian yô. Jijingi yange mgbegha Apostoli Paulu nger ityakerada i Bibilo 14. Jijingi u Aôndo yange wase Paulu u kaven shi ngeren kwagh wang sha kwagh u ishimaverenkeghen i uma u kpen ga man uma u hôôn ga, u sha la, er yange wase Peteru u kaven nahan. Shi icighan jijingi wase Paulu bee ior iangev, dugh ujijingi mba bov ken ior shi nder mbakpenev shin ku je kpaa! Nahan kpa, Paulu zua a tahav sha ikyev i icighan jijingi mbu eren kwagh ugen u hemba lun a inja yô. Mba civir Aôndo mba zough a tahav mbu eren imba kwagh la nyian, shin er ve lu zuan a mbu sha ivande ga nahan kpaa.
10. Icighan jijingi wase Paulu hingir u ôron kwagh nena?
10 Paulu, u yange “iv a icighan jijingi” la venda kwagh a orahir ugen vangertiôr. Gomna u Shiperu ungwa kwagh u Paulu ôr a or shon la, nahan doo un kpishi. Tsô a ngohol mimi, sha ci u “kpiligh un iyol a ityesen i Ter.” (Aer. 13:8-12) Kwagh ne tese wang je ér Paulu fa dedoo er icighan jijingi a lu a iwasen sha gbaa u ôron kwagh sha mimi la yô. (Mat. 10:20) Yange va zamber a tiônnongo u ken Efese la ken masejime ér a eren msen sha ci na sha er ma i ne un “kwaghôron” yô.—Ef. 6:18-20.
11. Jijingi u Aôndo yange hemen Paulu nena?
11 Icighan jijingi yange wase Paulu u ôron kwagh tseegh ga, ashighe agen a yange a venda a na ér a de er kwagh hen ijiir igen ga. Shighe u Paulu lu zenden eren ityom i mishen sha ityar ityar la, jijingi u Aôndo lu hemen un. (Aer. 13:2; ôr Aerenakaa 16:6-10.) Yehova ngu hemen tom u pasen kwagh sha jijingi na her. Mba civir Yehova mba ve ongo imo na cii ka ve nôngon sha afatyô ver cii ér vea yôô angwe u mimi vangertiôr man sha ishima i tseen, er Paulu nahan. Shin er gbenda u Aôndo hemen se nyian sha jijingi na la u kaha a gbenda u yange hemen sha ayange a Paulu la nahan kpa, se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova ngu a eren tom a icighan jijingi na sha u nengen ér mbaasemaamimi cii zua a mimi.—Yoh. 6:44.
‘Akaa a Icighan Jijingi a Eren Nga Atô Kposo Kposo’
12-14. Jijingi u Aôndo eren tom a mba civir un cii sha gbenda môm tseeghlee? Ta iwanger.
12 Ngeren mba ve er kwagh u mver u Yehova ver tiônnongo u mba i shigh ve mkurem, u sha derianyom u hiihii la mba a kwaghwan u injaa sha ci u mba civir Aôndo nyian kpa? Ka u henen a hen ga! Umbur mkaanem ma jijingi yange mgbegha Paulu nger tiônnongo u ken Korinte sha kwagh u uiyua mba jijingi mba sha ivande, mba ve lu sha ayange a na la yô, a nger ér: ‘Uiyua mba atô kposo kposo kpa ka Jijingi môm tsô. Ityom kpaa ngi atô kposo, kpa ka Ter môm tsô. Akaa a eren kpaa nga atô kposo kposo, kpa ka Aôndo môm tsô A eren akaa ne cii ken hanma or ye.’ (1 Kor. 12:4-6, 11) Sha mimi yô, icighan jijingi una fatyô u eren tom sha igbenda kposo kposo ken ior kposo kposo mba ve civir Aôndo la sha u kuren awashima môm. Jighilii yô, icighan jijingi ngu hemen mba ve lu “anikumuile u kpeghee” u Kristu la kua “iyôngo igen” i Kristu la cii. (Luka 12:32; Yoh. 10:16) Nahan kpa, ka hanma shighe jijingi a eren tom a hanma or ken tiônnongo sha gbenda môm ga.
13 U tesen ikyav yô, ka icighan jijingi a tsuan mbatamen mba tiônnongo ye. (Aer. 20:28) Kpa ka hanma or u i tsegh nan sha jijingi cii nan lu ortamen ken tiônnongo ga. Se kure ikyaa sha kwagh ne ser nyi? Se kaa ser jijingi u Aôndo eren tom sha igbenda kposo kposo a mba ken tiônnongo.
14 Jijingi u ka a wase mba i shigh ve mkurem la u fan ér ve mba a “jijingi u mlu u wan,” shin ve mba ônov mba Aôndo la, ka un môm Yehova yange nder Wan na u môm môm la a mi shin ku, na un uma u kpen ga la sha ye. (Ôr Mbaromanu 8:11, 15.) Lu sha jijingi shon môm Yehova gba sha man tar ye. (Gen. 1:1-3) Lu sha jijingi shon môm Yehova wase Besalel u fan tomaveegh u sha tabernakel, na Semson tahav mbu eren akaa a yange lu u orgen nana fatyô u eren ga la shi wase Peteru u zenden sha kwavmnger ye. Sha nahan yô, se kera tsume nen sha u henen ser u jijingi u Aôndo hemen or la ka kwaghmôm a u tseghan nan sha jijingi u Aôndo la ga. U tseghan or sha jijingi u Aôndo la ka di gbenda u vesen môm u jijingi u Aôndo a eren tom a ior yô. Ka Aôndo ka a tsua mba una tsegha ve sha jijingi na ye.
15. Aôndo una za hemen u eren ior batisema sha icighan jijingi gbem sha wonoo? Ta iwanger.
15 Tahav mbu tomov mbu Aôndo mbu wang mbura mbu eren tom a mba civir un sha mimi igbenda kpishi. Tahav mbun lu vanden eren tom a ve udubumbaanyomov imôngo cii ve Aôndo va hii u tseghan ior sha jijingi ye. Mtsegh u tseghan ior sha jijingi la hii sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la, kpa mtsegh shon una za hemen gbem sha won ga. Batisema u eren sha jijingi una bee, kpa icighan jijingi una za hemen u eren tom a ior mba Aôndo sha er vea fatyô u eren ishima na gbem sha won yô.
16. Ka nyi mba civir Aôndo ve lu eren nyian sha iwasen i jijingi naa?
16 Ka nyi jighilii i lu zan hemen shin tar hegen sha iwasen i icighan jijingi u Yehovaa? Mpase 22:17 na mlumun ér: “Jijingi man kwasehe mba kaan er: Va! Or u nan lu ungwan kpaa nana̱ kaa er: Va! Or u imura i ker nan yô, nana̱ va. Or u i sar nan kpaa, nana̱ va, nana̱ va ngohol mngerem ma umam gbilin.” Jijingi u Aôndo mgbegha Mbakristu nyian mba samber a loho u Yehova u waren uuma mba iorov la hen hanma ‘or u i sar nan’ nan cii ér nana ngohol mngerem ma umam. Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara hemen sha u eren kwagh ne. Nahan kpa, mbagenev mba ve lu iyôngo igen la kohol ve sha u samber a loho ne. Ikwe i ihiar ne cii ka jijingi la môm a lu hemen i u eren tom ne ye. Mba ve lu ken ikwe i ihiar ne cii ve tese ikyav i iyoltseghan ve sha ci u Yehova sha batisema u i er ve “ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi” la. (Mat. 28:19) Shi ve cii ve lumun ér jijingi u Aôndo a er tom ken uuma vev, ve na un ian ér a ume ityamegh nagh ken a ve. (Gal. 5:22, 23) Mba ve lu iyôngo igen la mba ne jijingi u Aôndo ian ér a wase ve, er mba i tsegh ve sha jijingi la nahan. Ka ve nôngon sha afatyô ve cii ér vea lu wang er Yehova a soo la, sha iwasen i jijingi na.—2 Kor. 7:1; Mpa. 7:9, 14.
Za Hemen u Sônon Aôndo Iwasen i Icighan Jijingi
17. Ka sha nyi gbenda nahan se fatyô u tesen ser se mba a jijingi u Aôndoo?
17 Sha nahan yô, wea lu a ishimaverenkeghen i yemen sha shin lun uma shin tar gbem sha won kpa, Yehova una na u “agee a hemban la” sha er u za hemen a mtil sha mimi wou shi u ngohol injar you yô. (2 Kor. 4:7) Alaghga loho u dedoo u Tartor u u gbe uwer u pasen ga la ua na ior a naha u tar. Kpa umbur wer ‘aluer a hee u sha ci u iti i Kristu yô, á kpe u iyol je sha ci u Jijingi u iengem man u Aôndo A tem sha a we yô.’—1 Pet. 4:14.
18, 19. Yehova una wase u sha icighan jijingi na nena, man u kange ishima wer u er nyi sha kwagh ne?
18 Icighan jijingi ka iyua i Aôndo a ne mba ve keren un sha mimi yô. Una wase u u̱ seer mfe wou kua isharen i eren Aôndo tom sha tahav ou cii. “Ka Aôndo je A lu eren tom ken a ven ye, sha u kwagh u a doo Un la a̱ sar ne, shi ne̱ eren sha mi kpaa.” Iyua i injaa i icighan jijingi i se zough a mi la kua iniôngon i se lu nôngon kpoghuloo ser se ‘kusu kwaghôron u uma gbang gbang’ la, ia wase se se fatyô u ‘eren tom sha myom wase a mciem man ikyarikyase iyol.’—Fil. 2:12, 13, 16.
19 Nahan, er se lu suur sha iwasen i jijingi u Aôndo vangertiôr yô, er hanma tom u i we u sha ikyev cii a ishima i môm, fa u eren tom u i ne la tsema tsema, pine Yehova iwasen. (Yak. 1:5) Una na u kwagh u una wase u u̱ fan Mkaanem nam, shi nôngon a mbamzeyol, shi pasen loho u dedoo kpaa yô. ‘Sôn, á na u; ker, u zua a mi; mande uwegh, á bugh u.’ (Luka 11:9, 13) Jighilii yô, za hemen u sônon Yehova wer a wase u sha er u fatyô u lun er mbajighjigh mba ngise man mba nyian, mba ve cii jijingi u Aôndo hemen ve la nahan.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Se tesen ieren i nyi ve se zua a averen er Maria nahana?
• Jijingi u Aôndo yange hemen Paulu nena?
• Jijingi u Aôndo ngu hemen mba civir un nyian nena?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 24 la]
Paulu yange hemba ujijingi mba bov tahav sha iwasen i jijingi u Aôndo
[Foto u sha peeji 26 la]
Nyian ne, Mbakristu vea lu a ishimaverenkeghen i yemen sha shin lun uma shin tar gbem sha won kpa, icighan jijingi una wase ve
