Za Hemen U Civir Yehova A Ishima I Môm
Za Hemen U Civir Yehova A Ishima I Môm
“Wan wam . . . , fa Aôndo u teru, civir Un a ishima i môm.”—1 KRON. 28:9.
KER MBAMLUMUN SHA MBAMPIN MBAN:
Ka nyi i lu ishima i sha injakwagh laa?
Se kar ishima yase sha nyi gbenda?
Se er nan ve se civir Yehova a ishima i mômô?
1, 2. (a) Ka ilyeghegh ki iyolough ki nyi i hembe teren ki ken Mkaanem ma Aôndo ciilii? (b) Er nan ve i lu a inja u se fa kwagh u a lu ishima i sha injakwagh laa?
MKAANEM MA AÔNDO ter alegh a iyolough a orumace sha injakwagh kwa imôngo imôngo. U tesen ikyav yô, tertamen Yobu yange kaa ér: ‘Ma kwagh u aperagh ngu sha ave am ga.’ Tor Solomon yange kaa ér: ‘Loho u dedoo ka u na akuhe a kehe.’ Yehova yange taver Esekiel ishima kaa ér: ‘M taver ityough yough . . . hemba vande kpaa.’—Yobu 16:17; Anz. 15:30; Esek. 3:9.
2 Kpa ilyeghegh ki iyolough kigenegh gema ki, ki Bibilo i hembe teren ki a alegh a iyolough agen cii yô. Hana, kwase u jighjigh ugen yange er msen ter ilyeghegh kin, a kaa ér: ‘Ishima yam ngi ember ken TER.’ (1 Sam. 2:1) Mba ngeren Bibilo yange ve ter ishember i ishima la nôngo u kuman kwa dubu, shi hanma ijiir cii ve nôngo u teren i sha injakwagh. Gba hange hange u se fa kwagh u a lu ishima i sha injakwagh la, sha ci u Bibilo kaa ér gba u se kura i.—Ôr Anzaakaa 4:23.
ISHIMA I SHA INJAKWAGH LA KA NYI?
3. Se er nan ve se kav inja i “ishima” i í ter i ken Bibilo laa? Tese ikyav.
3 Shin er Mkaanem ma Aôndo ma pase se inja i ishember i “ishima” la ga nahan kpa, ma ôr kwagh u a wase se u fan inja i i̱ yô. Ma er kwagh ne nena? U tesen ikyav yô, hen ase sha kwagh u kon u u lu a ikya sha mi kpishi yô. Aluer u tile shin itine i kon la yô, u nenge a ikya i kon shon kpuaa tseegh, nahan u kera nenge a mdoom ma kon shon jimin cii ga. Kpa, u lu ica a kon shon yô, u nenge er kon la jimin cii u doo yô. Kape aluer se nenge sha ajiir kpishi a Bibilo i er kwagh u “ishima” la ve, se kav er ajiir a i ter ishima la cii a kohol a lu tesen foto u kwagh je la. Kpa ka foto u nyi?
4. (a) Inja i “ishima” i sha injakwagh la ér nyi? (b) Inja i mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 22:37 la ér nyi?
4 Mba ngeren Bibilo ter ishember i “ishima” la sha u pasen kwagh u or u se lu kimi la. Kwagh ne kua asaren a ase man mbamhen asev man aeren a ase man anza ase man tahav asev man akaa a a mgbeghan se u eren kwagh la, kua mbaawashima asev kpaa. (Ôr Duteronomi 15:7; Anzaakaa 16:9; Aerenakaa 2:26.) Takerada u pasen Bibilo ugen kaa ér “ka or u se lu ken atô la jimin cii.” Ashighe agen di yô, ka a̱ ôr kwagh u ishima yô, i lu akaa ne cii i ôron kwagh u a ga. U tesen ikyav yô, Yesu yange kaa ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii.” (Mat. 22:37) Heen ne, ishember i “ishima” la tile sha ityough ki asaren a or u se lu kimi la. Er Yesu ter ishima man uma kua mfe kposo kposo yô, yange lu ôron var var ér gba u se tese ser Aôndo doo se ishima a ishima yase jimin cii, sha gbenda u se eren akaa ken uma wase la man ken mbamhen asev kpaa. (Yoh. 17:3; Ef. 6:6) Kpa ka a ôron kwagh u “ishima” tseegh yô, i lu ôron kwagh u or nan lu kimi la jimin cii.
ER I HII VE I GBE U SE KURA ISHIMA YASE YÔ
5. Er nan ve se soo ser se nôngo sha afatyô wase cii se civir Yehova a ishima i mômô?
5 Tor Davidi yange umbur Solomon ér: “Wan wam . . . , fa Aôndo u teru, civir Un a ishima i môm man ishima i gbar gbar kpaa; gadia TER tev asema cii, man A kav hanma mhen cii.” (1 Kron. 28:9) Yehova karen asema a hanma or cii, kua a ase kpaa. (Anz. 17:3; 21:2) Saa kwagh u Yehova a zough a mi ken ishima yase la una lu sha ishima na ve, se fatyô u yan ikyar a na shi mlu wase u ken hemen kpa una va doo ye. Sha nahan yô, doo u se dondo kwaghwan u Davidi la, se nôngo sha afatyô wase cii se civir Yehova a ishima i môm.
6. Ka nyi i gbe u se fa sha kwagh u ishima i se kange ser se civir Yehova laa?
6 Tom u ior mba Yehova ve shiren un sha gbashima la tese ér, mimi je sar ve tsung u civir Aôndo a ishima i môm. Nahan kpa, se fa er botar u Satan ne man mlu wase u isholibo ne vea fatyô u tulen ishima i se kange ser se civir Yehova a ishima yase i môm la hiden a mi ijime yô. (Yer. 17:9; Ef. 2:2) Aluer se soo ser imba kwagh ne i er se ga yô, se karen ishima yase hanma shighe. Se er kwagh ne nena?
7. Ka nyi ka i tese mlu u ishima yase?
7 Orumace môm nana fatyô u nengen a kwagh u se lu ken atô la ga, di vough er or môm kpa nana fatyô u nengen a sema u kon ga nahan. Kpa mba fe kon u dedoo shin u bo sha atam a u, er Yesu yange ôr ken Ityesen i sha Uwo la nahan. Kape se kpa i fe mlu u ishima yase sha aeren a ase je la. (Mat. 7:17-20) De se time sha ieren ne i môm.
GBENDA U INJAA U KAREN ISHIMA YASE
8. Mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 6:33 la ka ma pon kwagh u a lu ken ishima yase la nena?
8 Ken ityesen i Yesu i sha uwo la, yange pase mba lu lamen a ve mbara kwagh u gba u vea er ve, a tese ér sar ve u civir Yehova a ishima i môm yô. A kaa ér: ‘Kpa vande keren nen tartor Na man perapera Na, man akaa ne cii á seer ne a ye.’ (Mat. 6:33) Kwagh u a hembe gban se ishima la ka a tese kwagh u a sar se man kwagh u se lu henen ken ishima la kua kwagh u se we ishima u eren la kpaa. Sha nahan yô, gbenda môm u injaa u se tôv se fa, aluer se mba civir Aôndo a ishima yase i môm yô, ka u karen ishima yase.
9. Yesu yange kaa a ior mbagenev ér ve er nyi, man ieren ve la i tese nyi?
9 Shighe u Yesu sember taver mbadondon un ishima ér ve ‘vande keren tartor’ la, kwagh ugen yange er u a tese ér, se fatyô u fan kwagh u or nan lu a mi ken ishima la sha kwagh u a hembe gban nan ishima yô. Luka kaa a vese ér Yesu yange ‘ver ishigh u zan Yerusalem jighilii,’ shin er fa kwagh u lu keghen un ker la nahan kpaa. Er un vea mbaapostoli nav ve lu “yemen sha gbenda” la, Yesu zua a ior mbagenev sha gbenda, nahan a kaa a ve ér: “Dondo sha a Mo.” Ior mbara yange ve soo u dondon sha Yesu, kpa ve soo u vanden eren akaa agen cii ve vea dondo sha a na ye. Orgen la kaa ér: ‘Nam ian m̱ za m̱ za ii terem ve.’ Ugen di kaa ér: ‘Me dondo sha a We Tere, kpa nam ian m̱ za m̱ za lôhô mba hen ya wam ayem ve.’ (Luka 9:51, 57-61) Nenge imba er Yesu a kaha kposo a ior mban ne sha wono, gadia un yange kange ishima u eren Aôndo tom a ishima na cii, kpa ior mban lu kôron a kôr ave shighe u lôhô ve ér ve dondo sha a na la. Er ve lu keren akaa a ve hiihii yô, tese ér yange ve lu civir Aôndo a ishima ve i môm ga.
10. (a) Yesu lôhô se ér se dondo sha a na nahan se er nena? (b) Ka injakwagh i nyi Yesu yange ôr i tiônôô?
10 Ieren yase kaha a i ior mbara, gadia se er kwagh sha kwaghfan, sha ci u se lumun ser se lu mbadondon Yesu, nahan se mba civir Yehova ayange ayange. Sha nahan yô, se tese er i lu se ken ishima sha kwagh u Yehova la. Gba u se umbur ser, er se uv ityough ken mcivir u Yehova nahan kpa, ishima yase ia fatyô u lun ken mzeyol. Ka mzeyol u nyi? Se fa mzeyol shon ken kwagh u Yesu ôr a ior mba yange kaa ér ve dondo sha a na la. A kaa a ve ér: “Anti or u nana kôr ave a nan sha ikyekye i kahan sule, man nana geman ashe ken ijime yô, nan kuma tartor u Aôndo ga.” (Luka 9:62) Se hen nyi ken injakwagh laa?
SE ‘VAR A KWAGH U DEDOO’ KPA?
11. Ken injakwagh i Yesu la, tom u orsule la yange u za nena, man lu sha ci u nyi?
11 De se seer akaa agen sha injakwagh i Yesu la, sha er se hemba kaven ityesen i i lu ker la yô. Se tôô ser orsule ngu kahan sule na. Er a lu kahan sule la, una de u henen sha kwagh u ya na ga. Aluer ngu ken ya yô, una lu vea tsombor na man azende a na shi una ya kwaghyan u dedoo, una ungwa ityogholough mbi dedoo shi una se vea tsombor na imôngo shi una tema ken mure kpaa. Akaa ne sar un kpishi. Nahan kahan sule ka ze deghôô yô, isharen i orsule ne a lu a mi sha akaa ne la hemba un, maa a ‘gema ashe ken ijime.’ Shin er tom u shi her kpishi u i gbe u a er zan zan a kaa lôôn iyiav nahan kpa, akaa la dan orsule la, nahan a kera er tom na tsembelee ga. Kwagh ne na yô, sôô orvesen u orsule la iyol kpishi, er orsule la a fetyô u wan ishima ga yô.
12. Kwagh u Orkristu nyian una fatyô u lun kwagh môm a orsule u ken injakwagh i Yesu la nena?
12 Tôô injakwagh la kar sha kwagh u una fatyô u eren nyian yô. Orsule la una fatyô u tilen sha ityough ki hanma Orkristu u i lu inja er nan ngu eren tsembelee, kpa ishima i nan i lu ken mzeyol la. U tesen ikyav yô, hen ase sha kwagh u ma anmgbian u a ze mbamkombo shi a pasen kwagh hanma shighe yô. Shin er a ze mbamkombo shi a pasen kwagh nahan kpa, a fatyô u den u henen sha akaa a taregh agen, a doon un la ga. Ken ishima na yô, akaa la sar un tsung je. Er anmgbian la a civir Aôndo anyom imôngo nahan kpa, tegh tegh tsô, isharen i a lu a mi sha akaa agen a ken tar ne la taver ken a na kpishi, nahan a ‘gema ashe ken ijime.’ Shin er tom u pasen kwagh la u shi her kpishi nahan kpa, anmgbian la ‘kusu kwaghôron u uma la gbang gbang’ ga, nahan a kera civir Aôndo er yange vanden civir un nahan ga. (Fil. 2:16) Or u civir Yehova, un u a lu “Ter u sunda” la ka nana de u civir un nahan i vihi un kpen kpen.—Luka 10:2.
13. U civir Yehova a ishima i môm la wa nyi man nyi kere?
13 Se zua a ityesen ken kwagh ne wang. U eren akaa a injaa man a nan se mkom, er u zan mbamkombo man u pasen kwagh la ka ieren i dedoo. Kpa aluer se soo u civir Yehova a ishima i môm yô, u eren akaa ne tseegh kuma ga. (2 Kron. 25:1, 2, 27) Aluer u “geman ashe ken ijime” la doo Orkristu ishima, inja na yô, aluer akaa agen a ken tar ne za hemen u doon nan ishima yô, nana vihi ikyar i nan ye vea Aôndo la. (Luka 17:32) Saa se ‘nyagh kwagh u a lu u ifer, se var sha kwagh u dedoo’ keng ve, se “kuma Tartor u Aôndo” ye. (Rom. 12:9; Luka 9:62) Sha nahan yô, gba u se cica cii se lumun ser kwagh môm ken tar u Satan ne a tule se a hide a mi ijime, se de u eren akaa a Tartor a ishima i môm ga; akaa a ken tar u Satan ne aa lu a inja shin aa doo nan nan je kpaa.—2 Kor. 11:14; ôr Mbafilipi 3:13, 14.
ZA HEMEN U VEREN ISHIMA
14, 15. (a) Satan ngu nôngon ér una tule gbashima u se lu a mi sha tom u Yehova la nena? (b) Ôr injakwagh i tesen er Satan a lu nôngo ér una bume se yô.
14 Er Yehova a doo se ishima yô, kwagh ne mgbegha se u tseghan ayol a ase sha ci na. Hii shighe la je, se kpishi se mba tesen ser se kange ishima u civir Yehova a ishima i môm. Nahan kpa, Satan ngu a de u nôngon ér una vihi ikyar i se ye vea Yehova la ga. A soo u vihin ishima yase. (Ef. 6:12) Kpa, a fa er se kar ishima tsô se de u civir Yehova kpoo ga yô. Nahan ngu eren tom a “tar ne” sha ayom, sha u tulen gbashima u se lu a mi sha u civir Aôndo la kure kure. (Ôr Marku 4:18, 19.) Er nan ve Satan a ze ikyura sha gbenda ne tsembelee nahana?
15 Ikyav i i dondo ne ia wase se u nan mlumun sha mpin ne. Tôô ase wer u tsar usu u latriki u ngu ôron takerada, maa bor va kpe. A taver we u fan kwagh u a ze hemen ga, sha ci u iyou la wa ime kpishi. Nahan ú dugh bor u kpen la ú wa bor u he, maa usu yegh wanger ken iyou wang. Kpernan aikighe shi u tsar usu la u gba ôron takerada wou. Kpa u kera fa er or nan dugh bor la nan we u a yen tahav sha ugen la nahan ga. Nahan ú fa mkposo u iwanger i bor u tse ne man u he la ga. Shi aluer kpernan or shi musan bor la nan wa u a hembe yinan tahav sha ngula je kpa, adooga u fa ga. Sha ci u nyi? Sha ci u iwanger la ngi panden kure kure, nahan taver we u fan. Kape Satan kpa a lu eren tom a tar ne sha u tulen gbashima u se lu a mi sha tom u Yehova kure kure je la. Aluer Orkristu nan ver ishima ga yô, nana fa er gbashima u nan lu a mi sha tom u Aôndo la a lu panden kure kure ga, nahan Satan una kure awashima na la.—Mat. 24:42; 1 Pet. 5:8.
MSEN NGU HANGE HANGE
16. Se er nan ve se kura ayol a ase sha ikyev i ayom a Satana?
16 Se er nan ve se kura ayol a ase sha ikyev i ayom a Satan shi se za hemen u civir Yehova a ishima i mômô? (2 Kor. 2:11) Msen ngu hange hange. Paulu yange taver mbananjighjigh a na imôngo ishima ér ve ‘tile dông ve hendan a ayom a diabolo.’ Shi yange wa ve kwagh ér: “Eren nen msen hanma shighe [sha] hanma msen man mzamber cii.”—Ef. 6:11, 18; 1 Pet. 4:7.
17. Mbamsen mba Yesu mbara tese se nyi?
17 Aluer se soo u tilen dông hendan a Satan yô, a gba u se dondo ikyav i Yesu i eren msen hanma shighe, i yange i tese ér sar un u civir Yehova a ishima i môm la. U tesen ikyav yô, nenge ase kwagh u Luka nger sha gbenda u Yesu er msen hen tugh mbu kpernan i wua un la. A kaa ér: “Er A lu ken ican yum yô, A seer eren msen ishima i môm.” (Luka 22:44) Yesu vanden eren msen ishima i môm, kpa kwa u a tagher a ican i karen jighjigh u nan na, i̱ lu a vande tagher a mi ga la yô, a ‘seer eren msen ishima i môm,’ man Aôndo ungwa msen na la. Ikyav i Yesu ne tese ér ka i gba u se seer eren mbamsen mbagenev a ishima i môm. Sha nahan yô, shighe u se tagher a ameen a hemban taver shin se tagher a ayom a Satan a cimin yô, doo u se “seer eren msen ishima i môm,” se sôn Yehova ser a kura se.
18. (a) Ka mpin u nyi i doo u se pine ayol a ase sha kwagh u msene, man ka sha ci u nyi? (b) Ka akaa a nyi nahan a benden a ishima yase, man ka sha igbenda i nyi? (Nenge ngeren u kiriki u a lu sha peeji 16 la.)
18 Aluer se er msen a ishima i môm imba la nahan yô, ka nyi ia due kere? Paulu kaa ér: ‘Akaa a a gbe ne la, Aôndo A̱ fa a ken hanma kwagh cii sha msen man sha mzamber a ishughun, man bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii una kura asema a en.’ (Fil. 4:6, 7) Aluer se soo u civir Yehova a ishima i môm yô, gba u se eren msen a ishima i môm shi se eren un ciligh ciligh kpaa. (Luka 6:12) Nahan yô, pine iyol you wer, ‘M seer eren msen ishima i môm shi m eren un ciligh ciligh kpa?’ (Mat. 7:7; Rom. 12:12) Mlumun u ú na sha mpin ne la una wase ú u fan er i sar u tsung u civir Aôndo yô.
19. U er nan ve u za hemen u civir Yehova a ishima i mômô?
19 Er se hen nahan, akaa a se tsough u eren hiihii ken uma wase la ka a pase er ishima yase i lu la. Se soo ser ayom a Satan shin akaa a se te ajime la a yange se u civir Yehova a ishima i môm ga. (Ôr Luka 21:19, 34-36.) Sha nahan yô, doo u hanmô wase nana zer zamber a Yehova ér: “Sôr ishima yam i̱ hingir i môm,” er Davidi kpa er nahan.—Ps. 86:11.
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 16 la]
AKAA ATAR A A BENDEN A ISHIMA YASE YÔ
Er ka se er kwagh sha u i kpe ishima yase i inyam man awambe la iyol nahan, kape se fatyô u eren kwagh sha u i kpe ishima yase i sha injakwagh la iyol je la. Time ase sha akaa atar a ka a bende a ishima yase ne:
1 Kwaghyan: Ka i gba u se yaan kwaghyan u dedoo hanma shighe sha er ishima yase ia lu gbang gbang yô. Kape i gbe u se yaan kwaghyan u ken jijingi sha u henen kwagh sha tseeneke wase shi gbidyen kwar sha kwagh u se hen la shi zan mbamkombo hanma shighe, sha er ishima yase i sha injakwagh la ia lu gbang gbang je la.—Ps. 1:1, 2; Anz. 15:28; Heb. 10:24, 25.
2 Iyolkaren: Ashighe agen ka i gba u ishima yase ia seer tan kwe kpugh kpugh acin imôngo. Kape aluer se mba eren tom u pasen kwagh la sha gbashima, sha afatyô wase cii ve, ishima yase i sha injakwagh la ia lu gbang gbang je la.—Luka 13:24; Fil. 3:12.
3 Ijiir i se lu her la: Er se lu ken tar u ú fe Aôndo ga, ape i gbe kpee u se lu uma shi se eren tom ker ne yô, ashighe agen a fatyô u tumen ishima yase i inyam man awambe kua i sha injakwagh la iyol. Nahan kpa, se fatyô u panden mtumeyol la sha u zan mbamkombo vea mba nan jighjigh a vese imôngo hanma shighe cii, gadia mba we se ikyo sha mimi shi mba civir Aôndo a ishima i môm kpaa.—Ps. 119:63; Anz. 13:20.
