Ngeren U Pasen Yiase Yase

Zende u Mbakuran mba Ningir Sha Mba I Yilan Ve Ér Pilgrims La

ASHIGHE kpishi ka i taver mba henen Bibilo mba ve lu hiin a hii kwaghpasen la u za pasen or u ve vande fan nan ga la kwagh, nahan ve kaa ér: “Me fatyô u pasen kwagh sha uya uya ga!” Kpa kwa ne yô, lu anmgbian u fa u nan kwaghôron ken igbar shi fa Bibilo i tesen tsema tsema, u lu môm ken mbakuran mba ningir sha mba i yilan ve ér pilgrims la yange ôr kwagh ne ye.

Ior kpishi mba yange ve ôron Zion’s Watch Tower (kape i yilan Iyoukura hen shighe la je la), mba ve undu mbaadua vev la, yange sar ve kpishi u lun imôngo a mbagenev mba ve kpa imura i ken jijingi kôr ve yô. Magazin ne yange taver mba ve ôron un cii asema ér ve ker ambaaior la ve kumban imôngo a ve hanma shighe, sha u henen Bibilo. Hii sha shighe u inyom i 1894 la je, Watch Tower Society tindin anmgbianev mba zenden sha ér ve za sôr iniongo i i pin ér i va sôr í la. Yange i tsua anmgbianev mba fan tom shi eren tom kpoghuloo mba i tindin ve mban sha ci u aeren a dedoo a ve lu a mi la. Yange lu ior mba ve lu ishima legh legh shi ve fa Bibilo shi ve fa u lamen a ior man u tesen ior shi ve na nagh ku ipaan jighjigh tseegh i tsuan ve ér ve lu mbakuran mba ningir sha ye. Yange vea za ma nongo u henen Bibilo inya yô, ve tsa her iyange i môm shin ayange ahar nahan tseegh, kpa ve gema ve er tom kpoghuloo. Mbahenen Bibilo kpishi yange ve hii duen kwaghpasen shighe u i gbe u a na ior ankwatakerada u lôhôn ve ér ve va ungwa kwaghôron u ken igbar u ma orkuran u ningir sha nana na la. Anmgbian ugen u i yilan un ér Hugo Riemer, u va hingir môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la, yange ne kwaghôron ken makeranta been cii yô, ior pine un mbampin, un di na ve mbamlumun zan zan atôutu. Shighe u i bee mkombo la, anmgbian ne vôr kpishi, kpa gema saan un iyol, a kaa ér mkombo la “doo je zua ga.”

Yange i pase ken Iyoukura ér “ityôkyaa i vesen” i mbakuran mba ningir sha mban zaan ior inya yô, lu sha u kohol a ve imôngo ken uyaav mba “mbananjighjigh” sha u taver ve asema. Mbahenen Bibilo mba hen ningir la cii yange ve va sha u va ungwan kwaghôron u ken igbar la shi pinen mbampin shi ungwan mbamlumun mba a na ve la. A been cii yô, i due a iwer. Shighe u anmgbian u kwase ugen u i yilan un ér Maude Abbott lu wanye la, a za ungwa kwaghôron u ken igbar la pepe, been cii yô, ior kase zege tebul ugen ken akôngo a ya. Anmgbian u kwase ne kaa ér, “Akaayan a dedoo yange de ishar, inyam igyo i mgbaghen man ikyegh i kaan man ubredi kposo kposo, kua kyeeke! Hanma or yange nan ya kwagh sha ishima i nan. Ka kom ahwa ahar atetan yô, shi se hide se kohol sha u ungwan kwaghôron.” Shi a kaa ér, “Hen shighe la nahan, hanma or lu meer mnyam.” Kwagen la, anmgbian ugen u yange tsa ken tom u pilgrim, i yilan un ér Benjamin Barton yô kaa ér, ‘Luun er yange mea ye akaayan a dedoo a ior naan mo la cica cii yô, ma m kera lu uma ga ica ma i gbe.’ Anmgbianev mba shin itine mba ken Brooklyn yange ve va nger anmgbianev mba kasev washika ve pase ve ér, shighe u ve lu yôron mbakuran mba ningir sha mbara yô, hemba doon u vea yôr “iwer i vea ya ve vea kanshio u yaven tugh la ga,” kpa ve yôr “iwer i vea ya ve a taver ve iyol” u eren tom ve yô.

Mbakuran mba ningir sha mba i yilan ve ér pilgrims mban yange ve fa u tesen ior a ucaate man ufoto man akav a tesen, shin hanma kwagh u ve zough a mi, u vea tese kwagh a mi ve a kôr ior ken ishima cii. Kwaghôron u Richard H. Barber yange a “doo u ungwan hanma shighe cii.” Anmgbian Walter J. Thorn u eren kwagh a ior er ter nahan la, yange a lam “vough er tertamen u sha ayange a tsuaa la nahan.” Anmgbian Shield Toutjian yange nyôr mato u i yilan hen shighe la ér Model A Ford la iyange igen, maa va kende gaegh kaa ér “Tile!” Mba til yô, a tsue a gba shin inya a za tôndo imondon a gba va pasen mba ve nyôr mato imôngo mbara kwagh u igbetar i Yehova, abur abur.

 Mba eren tom u pilgrim la yange ve tagher a mbamtaver kpishi, hemban je yô mbakaven ishigh. Nahan kpa, ikyaren i vesen i mbagenev tagher a mi yô, lu gbenda u i gema eren tom u pasen kwagh la. Yange i ver ishima ér ve gema hemen ken tom u pasen kwagh sha uya uya la. I kaa ken Iyoukura i Maaci 15, 1924 ér, “môm ken ityom i vesen” i i gbe u Mbakristu vea er yô, “ka u pasen loho u tartor. Man ka ityôkyaa i i ne ve i tindin pilgrims je ne.”

Ikyav tese ér mgem ne doo pilgrims mbagenev ga, sha ci u yange ve de tom u ningir sha la. Mbagenev ken mba ishima vihi ve la hingir u za bughun mbaadua vev je kpaa. Anmgbian Robie D. Adkins yange kaa ér un umbur pilgrim ugen u fa kwaghôron tsema tsema yô, vaa iyol kpishi. A vaa iyol a kaa ér: “Ka u pasen kwagh sha tsembe tseegh m fe ayagh ye. Me fatyô u pasen kwagh sha uya uya ga!” Anmgbian Adkins umbur kwagh u yange er yô, a kaa ér: “Yange m mase nengen a na sha mkohol u vesen u i er ken gar u Columbus, ken kpentar u Ohio ken inyom i 1924 la. Hen mkohol la cii lu anmgbian la tseegh yange lu kunya kunya, tile tswen hen itinekon, lu yuen tsum tsum, shin er anmgbianev udubu udubu lu saan saan nahan kpaa ye. Hii shighe la je, m kera nenge a na mayange ga. Ken masejime yô, anmgbian la undu nongo u Yehova.” Nahan cii kpa, “anmgbianev kpishi mba saan ve iyol la, lu tôôn ityakerada yemen a mi hen ape ve ver umato vev la,” a̱ shi nan kpa yange ve kegh iyol u za pasen kwagh sha uya uya.—Aer. 20:20, 21.

Pilgrims yange ve er tom ne sha gbashima, shin er cier ve mbakpishiv iyol u za pasen kwagh sha uya uya, vough er anmgbianev mba pilgrims sôron ve mbara nahan kpaa. Pilgrim ugen u i yilan un ér Maxwell G. Friend, u lamen zwa Jaman yô, yange ôr kwagh u kwaghpasen u sha uya uya la nahan ér: “Tom u pasen kwagh sha uya uya, u pilgrims ve eren ne seer van a averen sha tom ve u ningir sha ne.” Pilgrim ugen u i yilan un ér John A. Bohnet yô, yange kaa ér, anmgbian kpishi lumun a tom u pasen loho u Tartor ne a ishima ve i môm. Shi a kaa ér, anmgbianev kpishi yange ve “lu a gbashima u hemen ken tom u pasen kwagh ne.”

Ken anyom a karen la cii, mbakuran mba jighjigh mban wase anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi. Anmgbian ugen u a civir u Yehova ica i gbe yô, mba yer un ér Norman Larson, a kaa ér, “Tom u pilgrims la lu a inja je, lu ashe tugh ga. Shighe u m lu wanye la je kpa, m fa nahan. Yange ve nôngo kwagh kpoghuloo sha u yesen mo sha gbenda u vough ne.” Zan zan nyian kpa, mbakuran mba ningir sha mba wasen mbananjighjigh a ve imôngo a iyoltangen shio, ér ve kaa ér, “Se fatyô u za pasen kwagh sha uya uya!”

[Mkaanem ma sha peeji 32 la]

Pilgrim yange nana va se inya yô, i saan se iyol sha iyange la kpishi!

[Foto u sha peeji 31]

Ken inyom i 1905 la, yange gba u anmgbian Benjamin Barton una zende a sôr iniongo i kuman er 170 nahan

[Foto u sha peeji 32]

Anmgbian Walter J. Thorn lu pilgrim u ior hemban yilan un ér Pappy yô, sha ci u yange eren kwagh a ior er ka ter nahan

[Foto u sha peeji 32]

Yange i tindi anmgbian J. A. Browne ken inyom i 1902, ken tar u Jamaica ér a za er tom u pilgrim sha u taver iniongo i kiriki i kuman 14 nahan asema

[Foto u sha peeji 32]

Tom u pilgrims la yange u na yô, jighjigh u nan u Mbakristu seer taver shi u va a ve ken mzough shi u wase ve u lun kôôsôô a nongo u Yehova