1, 2. (a) Ka aeren a nyi se lu a mi ve aa wase se u wan ishima a atsana? (b) Ú pase kwagh u a lu jighjigh u nan wer nyi? Tese ikyav.

MCIVIR u se civir Yehova la ne se iember. Nahan kpa, se mba tagher a akaa kpishi a a tseren uumace la, shi se fatyô u “yan ican sha ci u kwagh u perapera kpaa.” (1 Pet. 3:14; 5:8, 9; 1 Kor. 10:13) Kpa saa se lu a jighjigh u nan kua ishimataver ve, se kôrcio u nôngon a atsan ne ye.

² Jighjigh u nan ka nyi? Apostoli Paulu yange nger ér: “Jighjigh u nan yô, ka u fan kwagh u ishimaverenkeghen yase i lu sha mi la dedoo a akpelan a tan ga, ka ikyav i akaa a i nengen a mi ga la.” (Heb. 11:1) Jighjigh u nan ngu ér ityakerada i ka sea yam kwagh ve i na se i, sha u tesen ér kwagh la ka u wase la nahan. Er se ne jighjigh ser Aôndo kur uityendezwa nav yô, ka inja ér se ngohol takerada u tesen ér se mba a kwagh u a tende zwa ér una na se la nahan. Jighjigh wase u nan la na yô, se fa dedoo ser, uityendezwa mba ken Bibilo mba se lu veren ishima keghen la vea va kure sha mi kpee, shi se na jighjigh a akpelan a tan shio ser akaa a a pase se ken Mkaanem nam la nga kpôô kpôô, shin er se lu a nenge a a ga nahan kpaa.

3, 4. (a) Ishimataver ka nyi? (b) Ka nyi i lu gbenda môm u se fatyô u seer lun a jighjigh u nan man ishimatavera?

³ Takerada u pasen asember ugen pase inja i ishimataver ér ka “tahav mbu ôron kwagh shin eren kwagh a mciem shio, zum u se tagher a mbamtaver shin kwaghbo je kpaa.” Aluer se mba a ishimataver yô, se lu mba vian ishima, se tile dông, shi se kegh iyol u yan ican sha kwagh u se ne jighjigh a mi la je kpaa.—Mar. 6:49, 50; 2 Tim. 1:7.

⁴ Jighjigh u nan man ishimataver ka aeren a injaa a i saren se cii u lun a mi yô. Kpa aluer se nenge ser gba u se seer lun a jighjigh u nan kua ishimataver di ye? Bibilo ôr kwagh u ior udubu imôngo mba yange ve lu a jighjigh u nan man ishimataver, mba i doo u se dondo ikyav ve la yô. Nahan gbenda môm u se seer lun a jighjigh u nan man ishimataver yô, ka u timen sha ikyav i mbagenev ken mba Bibilo i er kwagh ve la.

5. Yange gba u Yosua una er nyi ve una kure tom u Yehova na un la doo doo?

⁵ De se time nen sha kwagh u yange za hemen anyom a karen ken ijime er 3,500 nahan la. Yehova yange due a Mbaiserael ken kpan kera ken tar u Igipiti, sha uwegh nagh ku ageegh. Profeti Mose hemen ve, hemba anyom 40. Shighe u Mose lu anyom 120 la, Yehova tese un Tar u Ityendezwa la ken ica, maa Mose kpe sha ityough ki uwo u Nebo. Mose kpen yô, Yosua u kar hemen Mbaiserael sha ityough ki Mose la, “iv a jijingi u mfe.” (Dut. 34:1-9) Zum ne Mbaiserael wa iyol i ngohol tar u Kanaan. Lu u Yosua una lu a mfe u Aôndo ve una kôrcio u hemen ve doo doo ye. Shi gba u una na Yehova jighjigh taveraa, una taver ishima kpaa.—Dut. 31:22, 23.

6. (a) Yosua 23:6 tese ér ka nyi, i gbe u se taver ishima ve se ere? (b) Ka nyi se hen ken kwagh u i er ken Aerenakaa 4:18-20 man Aerenakaa 5:29 laa?

⁶ Mfe man ishimataver man jighjigh u Yosua lu a mi shighe u ve nôngo ityav anyom imôngo zan zan ve kar ngohol tar u Kanaan la, yange una taver Mbaiserael ishima kpen kpen. Nahan kpa, lu u vea taver ishima ken ityav mbi nôngon tseegh ga, gba u vea taver ishima vea ungwan imo i Yehova kpaa. Shighe u zurum u Yosua una kpe la, a wa ve kwagh a kaa ér: “Taver nen ishima tsung, waan nen akaa a i nger ken ruamabera u atindigh u Mose la cii ikyo, eren nen sha mi, de undun un kahan ken uwegh ku yanegh shin ku imesegh ga.” (Yos. 23:6) Se kpa sar se lu a ishimataver ve se za hemen u ungwan imo i Yehova hanma shighe ye. Se er kwagh ne hemban je yô, shighe u uumace mba kaka ne ve soo ér se er kwagh u a hendan a atindi a Aôndo yô. (Ôr Aerenakaa 4:18-20; 5:29.) Aluer se er msen shi se suur sha Yehova yô, una wase se u tilen dông.

7. Yange gba u Yosua una er nyi ve una taver ishima shi una za ikyura?

⁷ Cii man se zua a ishimataver i eren ishima i Aôndo yô, gba u se henen Mkaanem nam shi se eren sha kwagh u se hen la. Ka kwagh u Yehova yange kaa a Yosua ér a er, shighe u Yosua kar tôô ian i Mose je la, ér: “[Lu] taveraa . . . , taver ishima tsung, sha u veren ishima u wan atindi cii ikyo a Mose wanakiriki Wam kaa u yô; . . .  Ruamabera u atindigh ne a̱ de karen sha zwa wou kera ga, kpa zer timen kimi tugh man atetan, sha er ú ver ishima u eren akaa a i nger kimi cii; gadia ka nahan man ikyôr ia lagh u [shin u za ikyura, NW] sha akaa cii, shi ka nahan man ú er kwagh sha inja kpaa ye.” (Yos. 1:7, 8) Yosua yange dondo kwaghwan la, nahan ‘za ikyura.’ Se kpa aluer se er nahan yô, se seer lun a ishimataver shi se za ikyura ken mcivir u Yehova.

8. I zua a mkaanem ma i nger ken ivur i sha inyom i 2013 mara ken ivur Bibilo i hana, man u nenge wer ma a taver we ishima nena?

⁸ A̱ shi nan kpa kwagh ugen u Yehova shi ôr Yosua ne yange una taver un ishima kpishi je. Yehova kaa ér: ‘Lu taveraa, taver ishima; de cie ga; de luun a mciem iyol ga; gadia Yehova, Aôndo wou, ngu a we henpe ú za cii.” (Yos. 1:9) Se kpa Yehova ngu a vese. Nahan yô, ‘se cia nen ga; se lu nen a mciem iyol kpaa ga,’ sea tagher a nyi ican je kpaa. Mkaanem man ma se a inja kpen kpen, hemban je yô, ma ma kaa ér: ‘Lu taveraa, taver ishima; . . . Yehova, Aôndo wou, ngu a we’ la. I dugh ivur i sha inyom i 2013 la ken mkaanem ma i er ken Yosua 1:9 la. Ma a taver se ishima ken iwer i ken hemen la, er mkaanem kua  aeren a mbagenev mba Bibilo i pase ér yange ve lu a jighjigh u nan man ishimataver la kpa, aa taver se ishima nahan.

9. Ka sha nyi igbenda nahan Rahabi yange tese jighjigh u nan kua ishimatavera?

⁹ Shighe u Yosua tindi mbamkerev uhar ér ve za nenge tar u Kanaan mker la, idyakwase Rahabi yer ve, gema bume mbaihyomov vev, tese ve gbenda ugen kposo. Er Rahabi er kwagh sha jighjigh u nan man sha ishimataver yô, zum u Mbaiserael tim gar u Yeriko la, i war un a ya na cii. (Heb. 11:30, 31; Yak. 2:25) Rahabi yange de aeren a na a ijimbagh la, sha er una er ishima i Yehova yô. Mbagenev mba ve hingir Mbakristu nyian ne kpa, yange ve na jighjigh shi ve taver ishima shi ve kange ishima ve de aeren a ve a tse la, sha er vea er ishima i Yehova yô.

10. Ka nyi mlu nahan Rutu yange lu ker kpa tsua u civir Yehova, man Yehova ver un doo doo nena?

¹⁰ Yosua kpen kera yô, kwase ugen ken Mbamoabi u i yilan er Rutu la, tsua u civir Yehova sha ishimataver. Er a vôso or u ken Iserael cii ve or shon va mase saan ku yô, a̱ shi nan kpa yange pande fa kwagh u Yehova. Naomi, ngô u nom na, u lu kwasecôghol la, lu ken tar u Moabi, kpa va mough ér una hide ken tar u Iserael, ken ga u Betelehem. Er ve lu yemen sha gbenda la, Naomi zer kumbur a Rutu er a̱ hide hen ior nav, kpa wankwase u ken Mbamoabi ne kaa a na ér: “De zem iyol wer, m̱ de u zan a we, m̱ undu u, m̱ hide ga; . . . ior ou ka ior av; Aôndo wou kpaa ka Aôndo wam.” (Rutu 1:16) Rutu var a Naomi her. Shighe kar yô, Rutu vôso Boashi, or u ken tsombor u Naomi, mar un wan u nomso. Lu ken tsombor ne kpa i va mar Davidi man Yesu ye. Kwagh ne tese wang ér Yehova veren mba ve ne un jighjigh shi ve taver ishima la doo doo.—Rutu 2:12; 4:17-22; Mat. 1:1-6.

11. Yehoyada vea kwase na Yehoshabeati yange ve tese ishimataver nena, man lu nyi i due kere?

¹¹ Ka sea nenge er Aôndo a ver mba ve we uma ve ikyo ga sha ci u ve soo u eren ishima na shi keren mkpeyol u mbacivir Aôndo mbagenev nahan, kwagh ne a taver se ishima shi se seer lun a jighjigh u nan kpaa. U tesen ikyav yô, nenge ase kwagh u zegepristi Yehoyada vea kwase na Yehoshabeati yange ve er ne. Zum u tor Ahashia kpe kera yô, ngô na Atalia wua ônov nav mba ma ve va ya tor la cii, mase shin Yoashi tseegh, maa a kar ngohol ikyônough ki torough kira. Kpa Yehoyada vea kwase na Yehoshabeati ve tôô Yoashi wan u Ahashia ne ve za yer un anyom ataratar, shin er lu u a fa kwagh ne vea war ga nahan kpaa. Ka ker inyom i sha utaankaruhar yô, Yehoyada na zwa i kôr Yoashi i ver un tor, shi na zwa i wua Atalia. (2 Utor 11:1-16) Shighe kar yô, Yehoyada wase tor Yoashi u sôron tempel. Ken masejime yô, Yehoyada kpe zum u lu anyom 130 la, i ii un a utor imôngo, “gadia a er tom u dedoo ken Iserael sha ci u Aôndo kua iyou Na kpaa.” (2 Kron. 24:15, 16) Heela tseegh ga, akaa a Yehoyada man kwase na ve er sha ishimataver la wase u kuran tsombortor u Davidi u lu u Mesiya una va due ker la.

12. Ebedimeleki yange taver ishima u eren nyi?

¹² Orgen u lu ititor ken ya u tor Sedekia, u i yilan ér Ebedimeleki la kpa yange wa uma na ikyo ga, sha er una yima Yeremia yô. Atiator a Yuda yange wa Yeremia kwagh iyol ve kaa ér ngu nan mbautyaav kua ior cii iyolkpen, nahan tor kaa a ve ér ve̱ er un kwagh u ve soo cii. Tsô ve kende Yeremia shin ijôr i lun a angbiôr shimi ér a̱ kpe. (Yer. 38:4-6) Shin er i kôr profeti Yeremia ihyom kpoghuloo nahan kpa, Ebedimeleki cia ga, za lam a tor sha ci u profeti ne. Sedekia lumun, nahan a tindi iorov 30 ér ve za vea Ebedimeleki ve za dugh Yeremia shin ijôr la kera. Nahan Aôndo tôndo zwa a Ebedimeleki sha ikyev i profeti Yeremia ér, una yima un shighe Mbababilon vea va u va timin gar u  Yerusalem la. (Yer. 39:15-18) Aôndo ne mba ve taver ishima u eren kwagh u sha ishima na la injar.

13. Mbaheberu mbagenev utar yange ve taver ishima ve tile sha mimi nena, man kwagh u er ve la ngu se a iwasen nena?

¹³ Shighe u shi er anyom 600 u Kristu una va la, kwagh ugen er agumaior a Mbaheberu agen atar, u a tese wang ér Aôndo ne mba ve taver ishima u eren ishima na la injar yô. Tor Nebukadinesar kohol akpamaior a ken Babilon cii ér ve civir eev nav mbu un er sha zenaria, mbu tav tsung la. Lu u anti or u nan venda u civir mbu cii yô, a gbihi nan ken usu u yeghen ibyur ibyur. Agumaior a Mbaheberu a atar la ôr kwagh a Nebukadinesar sha icivir, ve kaa ér: “Aluer Aôndo wase u se civir Un la Una fatyô u yiman se yô, Una yima se ken atse a usu u yeghen ker la kua sha ave ou kpaa, tor. A lu nahan ga kpaa, fa kwagh ne, tor, sé civir mbaaôndo ou ga, man shi eev mbu zenaria mbu u ver la kpaa, sé civir mbu ga.” (Dan. 3:16-18) I pase er Aôndo yange yima Mbaheberu mba utar mban sha gbenda u kpilighyol la vighe vighe, ken Daniel 3:19-30. Alaghga se yô, a anger se a ku u ken usu u yeghen nahan ga, kpa se mba tagher a akaa a karen jighjigh u se ne Aôndo la, shi se mba a vangertiôr ser aluer se na Aôndo jighjigh shi se taver ishima yô, una ver se doo doo.

14. Daniel ityough 6 pase er Daniel yange er kwagh sha ishimataver nena, man lu nyi i due kere?

¹⁴ Daniel di yange tese jighjigh u nan man ishimataver zum u mbaihyomov nav kighir Dariu, tor u tar u Pershia ér “a̱ wa tindi, a̱ ta icin taveraa zan zan ayange ikyundugber, er hanma or u nana sôn kwagh hen ma aôndo shin ma or, á kera lu her a we ga yô, tor a̱ gbihi nan shin ihyungwa i ubegha” la. Zum u Daniel fa ér i wa uwegh shin ngeren la yô, “a nyôr ken iyou na, uwindou mba iyou na i sha, lu ivegher, vegher u shin Yerusalem la, a gure inya sha anu na kwa tar hanma iyange, a er msen, a na ishughun sha ishigh ki Aôndo na, er a vanden eren keke nahan.” (Dan. 6:6-10) Ken masejime yô, i kende Daniel shin ihyungwa i ubegha, kpa Yehova yiman un shimi!—Dan. 6:16-23.

15. (a) Akula man Prishila ver se ikyav i jighjigh u nan man ishimataver nena? (b) Inja i mkaanem ma Yesu man i nger ken Yohane 13:34 mara ér nyi, man Mbakristu kpishi tese imba dooshima la nena?

¹⁵ Bibilo kaa ér Akula vea kwase na Prishila yange ve ‘ver mon ve sha ci u uma u Paulu.’ (Aer. 18:2; Rom. 16:3, 4) Yange ve er kwagh sha ishimataver, sha er vea er kwagh u Yesu kaa la yô. Yesu yange kaa ér: “M ngu nan ne tindi u he sha u doo nen ayol a en yô; er ne doom ishima nahan, kape ne kpaa, doo nen ayol a en vough la.” (Yoh. 13:34) Tindi u Mose la yange kaa ér hanma or nan soo or u wan ndor a nan er iyol i nan nahan. (Lev. 19:18) Kpa tindi u Yesu yô lu tindi u “he” sha  ci u a pase ér mbagenev ve doo se ishima je i kuma u se na uma wase sha ci ve, er un kpa er nahan. Mbakristu kpishi tese ér anmgbianev vev doo ve ishima sha u taver ishima, ‘veren mon ve’ sha ci ve, kuran ve sha er mbaihyomov vev vea bula ve shin vea wua ve ga yô.—Ôr 1 Yohane 3:16.

16, 17. Ka nyi ameen mbadondon Yesu mba tsuaa mbara yange ve tagher a mini, man kwagh ne zua sha ameen a Mbakristu mba sha ayange ase ne kpa ve tagher a mi la nena?

¹⁶ Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve taver ishima, ve lu civir Yehova tseegh. (Mat. 4:8-10) Ve venda u nanden kwaghhumandoon sha ci u icivir i tor u tartor u Roma (Nenge foto.) Orgen yange nger ken takerada na u i yer ér Those About to Die (Mba Ve Sôôn Kpen La) kaa ér: “Kwagh u yange í soo ér Orkristu u i wuhu nan la nana̱ er yô, lu di u nana kese kwaghhumandoon sha ahôaveegh kpuaa nana urugh sha atse a nanden nagh sha mi kwa môm vough, maa a nger takerada a na nan, a pase nan a tuhwa. Atse la kpa i veren a hen agirigi u anumbegh hanma shighe, usu pirin shin a ga, nahan lu u nana er kwagh ne a iyolnyoon shio. Shi yange í pase nan wang ér, aluer nan er nahan kpa a tese ér nan ngu civir tor ga, nan ngu lumun a lumun tsô ér tor u tartor u Roma ka aôndo. Nahan cii kpa, lu Mbakristu kpuaa tseegh ve lumun u eren nahan waren ye. Mbakpishiv tile sha jighjigh her.”

¹⁷ Mbakristu mba ainge mba yange i wuhe ve ken afo a mbakwarev a Mbanazi la kpa yange i kaa a ve acin imôngo ér vea wa uwegh shin takerada u tesen ér vea kera civir Yehova ga yô, a pase ve a tuhwa. Kpa lu asandeaior kpuaa tseegh lumun u eren kwagh ne ye. Semberee ne, shighe u Mbahutu man Mbatutsi nôngo ityav ken tar u Rwanda ve, i tim ior beee la, Mbashiada mba ken tar la mba ve lu Mbatutsi mbara wa uuma vev ikyo ga, sha er vea yima anmgbianev vev mba ve lu Mbahutu mbara yô, Mbahutu mbara kpa er nahan. Ka i gba u mbacivir Aôndo vea lu a jighjigh u nan shi vea taver ishima ve, vea fatyô u eren imba kwagh ne ye.

18, 19. Ka unô Bibilo i ter kwagh ve, mba ikyav ve i jighjigh u nan man ishimataver la ia fatyô u wasen se ken tom u kwaghpasene?

¹⁸ Hegen se mba a ian i civirigh i eren tom u vesen u pasen loho u dedoo u Tartor shi geman ior hingir mbahenen, u i lu je kpa Aôndo a lu a vande nan uumace ga yô. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Se wuese ikyav i hemban cii i Yesu yange ver se la kpen kpen! A lu “zenden nyôron ken agar a tamen man angarev mba kiriki, lu ôron kwaghaôndo, pasen Loho u Dedoo u tartor u Aôndo.” (Luka 8:1) Gba u se lu a jighjigh u nan kua ishimataver er un nahan ve, se kôrcio u pasen loho u Tartor ne ye. Sha iwasen i Aôndo yô, se fatyô u lun er Noa, u yange taver ishima lu “yôôn kwagh u perapera” ken “tar u mba ve vende Aôndo,” mba lu u a va tim ve kera sha mngerem ma deemee la.—2 Pet. 2:4, 5.

¹⁹ Msen ka a wase se u eren tom u pasen kwagh la. Mbadondon mba Yesu mbagenev mba i lu tôvon ve a ican la yange ve er msen ér i na ‘vea ôr kwagh u Aôndo vangertiôr,’ shi Aôndo ungwa msen ve ne. (Ôr Aerenakaa 4:29-31.) Aluer u ngu cian ashe u pasen kwagh sha uya uya yô, sôn Yehova a̱ wase u seer lun a jighjigh u nan man ishimataver, nahan una ungwa msen wou la.—Ôr Pasalmi 66:19, 20. *

20. Yehova ngu suen se mbacivir un nena?

²⁰ Ka ican kpishi u eren ishima i Aôndo ken botar u a mgbough a atsan ker yum ne. Nahan kpa, se mba tswen ga. Aôndo ngu a vese. Wan na u a lu Ityough ki nongo na la kpa ngu a vese. Shi Mbashiada mba Yehova mbagenev mba ve hembe iorov 7,000,000 sha tar cii la kpa mba a vese imôngo. Yô, se za nen hemen u lun a jighjigh u nan shi pasen loho u dedoo shi lun a ivur yase i sha inyom ne ken ishima. I kaa ér: ‘Lu taveraa, taver ishima; . . . Yehova, Aôndo wou, ngu a we.’—Yos. 1:9.