1. Ka nyi Yehova a koso her sha ci u iwasen i uumacee?

YEHOVA, Aôndo u uma la, koso loho na u nan uma la sha ci u uumace. Loho ne ua lu gbem sha won sha ci u “kwaghôron u Ter yô, ngu tsôron gbem zan zan.” (1 Pet. 1:23-25) Se wuese Aôndo kpishi, er a koso loho u hange hange ne ken Bibilo, i i lu Mkaanem nam la yô!

2. Ka nyi Yehova a koso her ken Mkaanem nam sha ci u ior nava?

² Yehova kura iti na, i a ne iyol na la, ken Mkaanem nam, sha er ior nav vea yilan sha i yô. Bibilo hii teren iti i “Yehova Aôndo” la, ken “mhii u akaa a Sha man a tar.” (Gen. 2:4, NW) Yange i nger iti i Aôndo sha ikpande i awen, i yange i nger Atindi a Pue sha mi la, sha ivande. U tesen ikyav yô, tindi u hiihii la kaa ér: ‘Ka Mo Yehova, M lu Aôndo wou’ ye. (Eks. 20:1-17, NW) Iti i Aôndo ngi her sha ci u Yehova Ter Uhembansha la koso Mkaanem nam man iti na, shin er Satan nôngo tsung ér una bee a mi ne kera nahan kpaa.—Ps. 73:28.

3. Shin er ukwaghaôndo ve samber a mbaaie wuee sha kwagh u mimi u Bibilo nahan kpa, ka nyi Aôndo a koso here?

³ Shi Yehova koso mimi her, ken Mkaanem nam. Er ukwaghaôndo ve samber mbaaie wuee sha kwagh u mimi u Bibilo nahan kpa, gema saan se iyol sha ci u Aôndo na se iwanger i ken jijingi man mimi! (Ôr Pasalmi 43:3, 4.) Uumace mba zenden ken ime wuee, kpa se yô, Aôndo na se iwanger i ken jijingi, nahan saan se iyol u zenden ken iwanger shon.—1 Yoh. 1:6, 7.

4, 5. Ka ian i icivirigh i nyi se zough a mi, hii ken inyom i 1931 la je?

⁴ Ior mba ve lu hen ijiir i môm ka ve lu a aeren man igbenda i eren kwagh kwaghmôm, i hanma kov ka u tese ugen yô. A fatyô u yilan kwagh ne ér dyako. Se Mbakristu kpa se mba a dyako u doon kpen kpen.  Dyako wase ne kua averen a se lu zuan a mi sha ci u mfe u se fe Mkaanem ma Aôndo vough shi se fe mimi sha kwagh na la, man mkav u vough, u se lu a mi sha kwagh u mbaawashima nav la. Ian i í ne se ne ka i icivirigh kpen kpen.

⁵ Kwagh u icivirigh u yange se zua a mi sha mkohol u vesen u i er hen gar u Columbus, ken kpentar u Ohio, ken tar u Amerika, ken inyom i 1931 la kpa lu ken dyako la. Yange i nger sha pologeram u mkohol la ér “JW.” Anmgbian u kwase ugen kaa ér: “Yange ior ker mbaahaba sha kwagh u inja i asangaabaacaa a ahar (a i nger ér JW) ne kposo kposo, mbagenev ôr shami je kpaa.” Yange i yilan se ér Mbahenen Bibilo, kpa se va tôô iti i Mbashiada mba Yehova la sha iyange i Lahadi, Julai 26, 1931. Yange saan se iyol u yan iti i ken Ruamabera ne kpen kpen. (Ôr Yesaia 43:12.) Anmgbian ugen kaa ér: “Yange ior ger shi ve kure ave taver taver je ijiir i se kohol her la tenger, man kwagh ne ka kwagh u hungur mo ga.” Ior mbagenev cii yange ve soo iti la ga, kpa Yehova ver se doo doo, se ya i hegen hemba anyom 80. Doo se kpishi er se lu Mbashiada mba Yehova yô!

6. Dyako wase u ken jijingi la wa mfe u nyi kere?

⁶ Dyako wase ne shi wa mfe u se fe akaa a injaa a ngise er la ker. U tesen ikyav yô, time ase sha kwagh u Aberaham man Isaka man Yakob. A̱ shi nan kpa, uter asev mba tamen mban yange ve lamen sha kwagh u Yehova vea tsombor ve. Adooga tsô, lu iliam ne kpa i̱ va wase Yosev ve venda u eren idya, ér una “er Aôndo isholibo” ga ye. (Gen. 39:7-9) Shi yange i pase ior aeren man akaawan a Mbakristu sha zwa, shin ve hen a sha u nengen er mbagenev ve eren kwagh la. Môm ken aeren ne yô, lu ityesen i sha kwagh u Kwaghyan u Umbur Ter, u aikighe, u Paulu tese atôônanongo la. (1 Kor. 11:2, 23) Nyian ne, i nger hanma kwagh u i gbe u se fa ve se civir Aôndo “ken jijingi kua ken mimi” la ken Bibilo. (Ôr Yohane 4:23, 24.) Bibilo ngi sha ci u tan uumace cii iwanger, kpa se mbacivir Yehova se hemba mban a iwuese sha i̱ cii.

7. I er ityendezwa i̱ nan se ishimasurun sha kwagh u dyako wase ér nyi?

⁷ Dyako wase ne shi kua akaa a i sember gberen ken ityakerada yase, a a tese ér ‘Yehova ta ikyaa a vese’ la. (Ps. 118:7) Kwagh ne na yô, ka a tôvon se a ican je kpa, se fa ser kwagh u eren se ngu ga. Kwagh u injaa ugen u a ne se ishimasurun sha kwagh u dyako wase ne yum yô, ka ityendezwa i Bibilo i er ne, ér: “Hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin we iyol, ikyôr ia lagh ki ga; hanma zwa u ua mough ua hendan a we sha ijir kpaa, ú hemba u. Kwagh ne ka dyako u mbayev mba TER kua perapera ve u a dugh her a Mo je ne, kape TER A kaa la.” (Yes. 54:17) Satan ngu a ma ityumugh ki una vihi se iyol a mi kehelee ga.

8. Ka nyi se time sha mi ken ngeren ne man u una dondo laa?

 ⁸ Satan nôngo ér una tim Mkaanem ma Aôndo kera, shi una kough iti i Yehova kera, shi una kighir mimi shin inya, kpa a yina sha Yehova ica je, ka nahan ve Yehova a vihi iniôngon na la cii kera ye. Ken ngeren ne man u una dondo la, sé nenge (1) er Aôndo a kor Mkaanem nam la; (2) er Yehova a kor iti na i lu her zan zan la; man (3) er Ter wase u sha la a lu imbor i mimi u se fe ne, shi a kuran mimi ne kpaa la.

9-11. Ka kwagh u unô ior nahan a tese ér i ta num sha Bibilo kpo kpo kpo, kpa i kanshio u timin i kera?

⁹ I nôngo kpoghuloo ér a tim Bibilo kera, kpa Yehova kura Mkaanem nam. Takerada u mbafada ugen u i yer ér Catholic Encyclopedia la kaa ér: “Ken inyom i 1229 la, mkombo u mbafada nyôr hen gar u Toulouse la yange ishamior i zan adua cii u ôron Ubibilo mba i gem ken ijô i ityôô la, sha ci u num u i lu nôngon a nongo u kwaghaôndo ugen u i yilan ér Abijensi man u i yilan ér Wadensi la . . . Shi zum u i zua mkohol ugen ken gar u Tarragona, ken tar u Ishpania ken inyom i 1234 la kpa, i wa imba tindi ne sha hemen u poopu ugen u i yilan un ér James I la. . . . Shi ken inyom i 1559 la, poopu ugen u i yilan un ér Paul IV la wa zwa sha ikyaa ne kaa ér ma or a de luun a Bibilo i í gem ken zwa ityôô shin nana gberen i ga, saa mbahemenev mba adua u fada vea na nan ian.”

¹⁰ Shin er ior ve nôngo ér vea tim Bibilo kera nahan kpa, Yehova kura i̱. Ken inyom i 1382 la, orgen u i yilan un ér John Wycliffe la, due a mgem u Bibilo u hiihii ken zwa Buter. Orgen u shi yange gema Bibilo ken zwa Buter yô, i yilan iti na ér William Tyndale, u yange i wua un ken inyom i 1536 la. Shighe u i kange un sha kon u wuan la, í kaa ér yange genger imo kaa ér: “Tere, bugh tor u tar u Ingila ashe.” Er nahan yô, i sende un sha kon shi i nande un sha usu.

¹¹ Bibilo war zan zan ar nyian, shin er i te num sha i nahan kpaa. U tesen ikyav yô, ken inyom i 1535 la, Orbuter ugen u i yilan un ér Miles Coverdale la hii tom u geman Bibilo. Orbuter ne, nenge ken Bibilo i William Tyndale gema la, nahan a gema “Ikyuryan i He,” shi a gema “Ikyuryan i Tse,” hii ken Genese zan zan ar ken Kroniku. Shi yange nenge ken Bibilo i ken zwa Latin, man i Martin Luter gema ken zwa German la, nahan gema ityakerada igen ken Bibilo. Nyian ne, saan se iyol er se lu a Bibilo i í yer ér New World Translation of the Holy Scriptures la yô. I gema i wanger, shi i gema kwagh u mbangeren Bibilo yange ve nger la vough, shi ngi ican u pasen kwagh a mi ga cii. Doo se kpishi er i lu u ma tahav mbu imegh shin mbu uumace mbua fatyô u yangen Yehova u kuran Mkaanem nam ga yô.

12. Bibilo i New World Translation la wase u kuran iti i Aôndo nena?

¹² Yehova za hemen u kuran iti na, sha er ia lu ken Mkaanem nam her yô. Bibilo i New World Translation la, wase sha gbaa ne kpishi je. Ken mkaanem ma hiin la, mbageman i̱ nger ér: “Kwagh u a hembe duen tseer tseer ken mgem u Bibilo ne yô, ka er i nger iti i Aôndo sha ajiir a i gbe u ma i nger la kaveraa yô. Se nger iti ne sha gbenda u mba ve lamen zwa Buter ve fe i la ser, ‘Jehovah,’ kwa 6,973 ken Ruamabera u ken zwa Heberu la, man kwa 237 ken Ruamabera u ken zwa Grika la.” I gema Bibilo i New World Translation ne jimin cii shin avegher a i, ken ijô i hemban er 116 nahan, shi i gber ukôpi mba i hemba 178,545,862.

13. Se fatyô u kaan ser ior fa iti i Yehova hii shighe u i gba uumace la je, sha ci u nyi?

¹³ Ior fa iti i Aôndo, hii shighe u i gba uumace la je. Adam man Ifa yange ve fa i, shi ve fa u yilan i vough. Shighe u Ham na Ter na Noa icivir ga la, Noa kaa ér: ‘I̱ wuese [Yehova] Aôndo u Shem; Kanaan [wan u Ham] yô, a̱ lu kpan na.’ (Gen. 4:1; 9:26) Aôndo iyol na kaa ér: ‘M ande hen Aberaham man Isaka man Yakob, Mo Aôndo Uhembanagee, kpa iti Yam i TER (ka Yehova je la) ne yô, ve fa ga.’ (Eks. 6:3) Yehova cir uwegh gbang gbang, sha er iti na ia saa ga, shi á pase ior sha tar cii iti ne yô. Se mba sha ian i icivirigh kpishi er se lu yilan sha iti i Yehova shi se lu Mbashiada nav yô! Ka inja i kwagh u Bibilo i kaa ér: “ken iti i Aôndo wase yô, sé tim ityuta yase sha” je la.—Ps. 20:5.

14. Dugh Bibilo sha yô, ka han kpa a fatyô u nengen a iti i Aôndoo?

¹⁴ Ka ken Bibilo tseegh iti i Aôndo i lu ga. Iwen igen ngi ken tar u Moabi, hen ijiir i í yer ér Dibon la. Ijiir ne gba ica a zegemnger u bar kuma ukilomita 21, shi ngi sha ityoughkitaregh ki zegemnger ne. Iwen ne ter iti i Omeri, tor u Iserael, shi i pase kwagh u tor u Moabi u i yilan un ér Mesha la yange ôr sha kwagh u iyongo i lu hen atô na vea Iserael man num u ve nôngo la. (1 Utor 16:28; 2 Utor 1:1; 3:4, 5) Kpa kwagh u kwagh a gbe se sha mi sha iwen ne yô, ka er i nger iti i Yehova sha mi, sha asangaabaacaa a ken zwa Heberu la. Shi i nenge a iti i Yehova sha asangaabaacaa a ken zwa Heberu ne ken uwashika mbagenev mba i nger ken gar u Lakhish, sha abamber a mtem ma inyaagh la.

15. Ka nyi i lu Septuajinta, man yange kwagh gba sha mi sha ci u nyi?

¹⁵ Mba yange ve gema Bibilo tsuaa tsuaa la, ve kura iti i Aôndo. Shighe u i yem a Mbayuda uikyangen ken inyom 607 C.S.Y. (Cii Man Shighe u Yesu), ve va hide ken inyom i 537 C.S.Y. la, Mbayuda kpishi kera hide ken Yuda man ken Iserael ga. Anyom a karen ken ijime er 2,300 nahan la, Mbayuda kpishi za lu hen gar u Alekesanderia, ken tar u Igipiti, ape i lamen zwa Grika la, nahan gba u a gema Bibilo i ken zwa Heberu la ken zwa Grika. Hen shighe ne, zwa Grika lu zwa u i lamen sha tar cii yô. Ukôpi mba Bibilo i ken zwa Heberu, i i gema ken zwa Grika ne lu a iti i Yehova ker. Mba yer Bibilo ne ér Septuajinta.

16. Tese ikyav er i nger iti i Aôndo ken takerada u yange i hii gberen ken inyom i 1640 la yô.

¹⁶ Takerada u hiihii u yange i gber shighe u tar u Amerika lu sha ikyev i tar u Ingila la, lu a iti i Yehova ker. Yange i gber u ken inyom 1640 la, lu Upasalmi mba ken zwa Heberu la, i gema ken zwa Buter ye. I nger iti i Yehova ken takerada ne, ken Pasalmi 1:1, 2, ér “Iehovah.” Wea soo u seer zuan a iwanger sha kwagh u iti i Aôndo yô, ôr antakerada u ken zwa Buter, u a lu a itinekwagh ér The Divine Name That Will Endure Forever (Iti i Aôndo, I ia Lu Gbem Sha Won) la.

17, 18. (a) Pase inja i “mimi.” (b) “Mimi u ivangeli” wa nyi man nyi kere?

¹⁷ Se mba civir Yehova, “Aôndo u  mimi” la saan saan. (Ps. 31:5) Dikishenali i Tiv, i Sefan Gyanggyang a nger la, pase ishember i mimi la ér: “(Kwagh shon) ka vough nahan, aie ngu sha mi ga.” Ken zwa Heberu, u i nger Bibilo ker la, ishember i ashighe kpishi ka i gema ér “mimi” la, ka i ôron kwagh u á fatyô u nan un jighjigh, shi a lu kwagh u shami kpaa yô. Ishember i ken zwa Grika, i í gem ér “mimi” la, ngi pasen kwagh u a lu sha gbir, shi a lu vough man sha inja kpaa yô.”

¹⁸ Yehova kura mimi u sha kwagh na, shi ngu wasen ior u fan mimi la hegen seer a seer. (2 Yoh. 1, 2) Mkav u se lu a mi sha kwagh u mimi la ngu seer a seer, gadia “gbenda u orperapera ngu er iwanger i sha use nahan, ngi seer a seer zan hemen zan zan mkende u iyange sha sha tembe la.” (Anz. 4:18) Sha nahan yô, se lumun a Yesu vangertiôr, sha kwagh u yange kaa ken msen ér: “Ka kwaghôron Wou je a lu mimi ye” la. (Yoh. 17:17) Kwaghôron u Aôndo, u i nger ken Bibilo la, ngu a “mimi u ivangeli,” ka atesen a Mbakristu jimin cii je la. (Gal. 2:14) Atesen a mimi ne agen yô, ka ityesen i sha kwagh u iti i Yehova, man mtemtor na, man nagh ku ipaan ku Yesu kura, man kwagh u mnder u shin ku, kua Tartor u Aôndo. De se nenge ase er Aôndo a kor mimi sha kwagh na her, shin er Satan a nenge kpoghuloo ér una kighir mimi shin inya nahan kpaa.

19, 20. Nimrodi lu an oro, man ka nyi yange i kan shio u eren sha ayange a na laa?

¹⁹ Mngerem ma Deemee yange ma karen kera yô, i ver ishor ér: “Bee Nimrodi ortato u ageegh [u hendan kwagh] sha ishigh ki Ter.” (Gen. 10:9) Er Nimrodi lu hendan kwagh a Yehova yô, lu civir Satan, nahan lu er mbaahendanev mba Yesu venda ve la nahan. Yesu kaa a ve ér: “Ne yô, ka ken ter wen diabolo je ne dugh ye, man ka ne ka eren asaren a ter wen; un yô . . . a tile sha mimi ga.”—Yoh. 8:44.

²⁰ Nimrodi yange hemen gar u Babel kua agar agen hen atô u ifi u Tigerishi man ifi u Uferati la. (Gen. 10:10) A̱ shi nan kpa, ka un yange na zwa ve i hii u maan gôgôyou u taven sha la ken inyom i 2269 C.S.Y. ye. Ior mban lu hendan a awashima u Yehova lu a mi ér uumace ve samber sha tar cii la, nahan ve kaa ér: “Sé maa nen zegegar man gôgôyou u taven sha, a̱ za tagher sha Aôndo je, iti yase i̱ za gwa sha won, sé kera samber nen sha tar cii ga.” Kpa Aôndo “nzughul zwa u ior sha won cii,” shi sambe mba ve soo u maan gôgôyou u taven sha la wue wue, nahan ve kan shio u kuren awashima ve ne. (Gen. 11:1-4, 8, 9) Aluer Satan yange wa ishima ér una ver kwaghaôndo môm u ior cii vea civir un ve, tuur ior ken ityô ér ve er nahan yô, a saa un dang! Ken mlu u uumace cii, ior ka ve civir Yehova, man hegen je yô, ior mba civir un mba ngeen seer hanma iyange.

21, 22. (a) Er nan ve ma shighe môm kpa kwaghaôndo u aiegh a fetyô u timin mcivir u mimi kera ga? (b) Ka nyi sé time sha mi ken ngeren u dondon nee?

²¹ I gbe je kpa, kwaghaôndo u aiegh ngu a va ikyua u timin mcivir u mimi kera ga. Sha ci u nyi? Sha ci u Yehova, Ortesen u Hemban la kura Mkaanem nam, shi a za hemen u pasen iti na hen uumace, shi ngu Imbor i mimi. (Yes. 30:20, 21) Aluer se mba civir Aôndo er a soo la yô, a saan se iyol. Kpa a gba u se suur sha Yehova shi se dondon akaawan a na, shi se lu per ken jijingi ve se er kwagh ne ye.

²² Ken ngeren u dondon ne, sé tôv se fa, er atesen a aiegh agen yange hii yô. Se nenge er atesen ne a dugh ken Ruamabera ga yô. Heela tseegh ga, shi se nenge er Yehova, u a kor mimi u sha kwagh na la, a tese se akaa a mimi yô; man akaa ne kpa nga ken dyako wase u a gbe se kwagh yum ne.