1, 2. (a) Inja i ishember i ken zwa Heberu i i gem ér “icivir” la ér nyi? (b) Ka mbampin mba han se time sha mi ken ngeren nee?

KA WEA ungwa ishember i “icivir” la nahan, ka nyi ka i va u ken ishima? Ka u hen kwagh u akaa a Aôndo a gbe i doo u kenger laa? (Ps. 19:1) Shin ka u hen kwagh u icivir i ka i na uumace mba ve lu a inyaregh shin kwaghfan shin ve ze ikyura laa? Ken Bibilo yô, inja i ishember i ken zwa Heberu, i í gem ér “icivir” la ér myohom. Sha ayange a tsuaa la, i eren inyaregh sha iyô, nahan gbenger sule una yuhwa kpishi yô, a hemba lun kwagh u injaa a gbenger sule u a yoho kpishi ga la. Shighe kar yô, i va hingir u kaven ishember i i gem ér “icivir” la ér, ka kwagh u doon tsung, shin u a lu a inja kpishi yô.

² Alaghga se mba nan mbagenev icivir sha ci u tahav mbu ve lu a mi shin iantom i ve lu sha mi la kpa, Aôndo yô ne ior icivir sha ci u nyi? Ruamabera ôr kwagh u icivir i Aôndo a ne uumace la. Ikyav i tesen yô, Anzaakaa 22:4 kaa ér: “Injar i mhir u iyol ijime, cian TER yô, ka inyaregh man icivir kua uma je.” Shi orhenen Yakobu nger wener: “Hire nen ayol a en ijime sha ishigh ki Ter man Una kende ne sha ye.” (Yak. 4:10) Icivir i Aôndo a ne uumace la ka nyi? Ka nyi ia yange se u zuan a icivir shono? Shi se wase mbagenev kpa vea zua a icivir ne nena?

3-5. Ka nyi icivir Yehova una za a vese kere?

³ Orpasalmi yange lu a vangertiôr ér Yehova una kôr un sha uwegh ku yanegh, una za a na ken icivir i mimi. (Ôr Pasalmi 73:23, 24.) Yehova ker mbacivir un sha uwe nena? Yehova ka a hemen ior nav mba ve hidi a iyol ijime la, a za a ve ken icivir sha u eren kwagh a ve sha igbenda i icivirigh kposo kposo. Ikyav i tesen yô, ka a wase ve ve fa ishima na. (1 Kor. 2:7) Shi ka a na mba ve ongo imo na la icivir sha u lun a ve kôôsôô.—Yak. 4:8.

 ⁴ Heela tseegh ga, Yehova shi na mbacivir un tom u pasen loho u dedoo, u u lu Mbakristu kwagh u injaa tsung la. (2 Kor. 4:1, 7) Tom ne ka u va se a icivir. Mba ve eren tom a ian ne sha u wuese Yehova shi wasen mbagenev yô, a tôndo zwa a ve wener: “Mba ve civir Mo yô, Mo kpaa me civir ve.” (1 Sam. 2:30) Ambaaior ne ka a lu akar a Yehova, shi mbacivir Aôndo mbagenev kpa ve wuese ve.—Anz. 11:16; 22:1.

⁵ Mba ve ‘veren ashe hen TER, ve we ikyo sha gbenda Na’ la di ye? Yehova una er nyi sha ci ve ken hemene? Bibilo kaa ér: ‘Yehova una kende ve sha, vea ya dyako u tar, vea nenge mtim u á tim mbaaferev kera yô.’ (Ps. 37:34) Mba veren ashe u va zuan a icivir i hemban cii, ka uma u tsôron je la.—Ps. 37:29.

6, 7. Ior kpishi yange ve venda u nan Yesu jighjigh sha ci u nyi?

⁶ Ka nyi ia yange se u zuan a icivir i Yehova a soo u nan se laa? Kwagh u hiihii yô, ka ieren i nengen ser mbamnenge mba ior mba ve fe Aôndo ga la hemba doon la. Hen ase sha kwagh u apostoli Yohane yange nger sha kwagh u ior mbagenev mba ve lu a tahav sha shighe u Yesu la yô. A kaa ér: “Mbavesen mbagenev na Un jighjigh; kpa sha ci u Mbafarishi yô, ve kera pase nahan ga, sha u i̱ de dughun ve ken shinagoge kera ga yô; gadia icivir i ior hemba doon ve a icivir i Aôndo.” (Yoh. 12:42, 43) Luun er mhen u Mbafarishi la yange una hembe gban mbavesen mban kwagh ga yô, ma hemba lun ve a iwasen.

⁷ Shighe u Yesu hii tom na shin tar ne ica lu a gba ga la, a pase ityôkyaa i i na ve taver mbagenev u ngohol un shi nan un jighjigh yô. (Ôr Yohane 5:39-44.) Mbaiserael yange ve kegh mve u Mesiya anyom uderi imôngo. Shighe u Yesu va ve lu tesen ior la, alaghga mbagenev mba ve ôr kwaghôron u profeti Daniel yô, yange vea kav mve na la. Shighe u Yohane u Eren Batisema due lu pasen kwagh, iwer imôngo cii man Yesu mase van la, ior kpishi lu kaan ér: “Shin ka Kristu je neou?” (Luka 3:15) Mesiya shon u ve kegh mve na ica i gba la va, lu pasen kwagh hen atô ve. Kpa mba ve fa atindi a Mose, je ve tesen mbagenev la, gema venda un. Nahan Yesu pase ityôkyaa i yange i na ve ve er nahan yô, a pine ve ér: “Ne er nan man ne na jighjigh, ne mba ne lumun icivir i her ayol a en la, kpa icivir i i dugh her Aôndo u A lu tswen yô, ne keren ga?”

8, 9. Tese ikyav sha iwanger er icivir i ior ka i hemba gban ior kwagh a icivir i Aôndo yô.

⁸ Aluer se tôô iwanger se kar sha icivir yô, se seer kaven er i hii ve ior ve hembe soon icivir i uumace a i Aôndo yô. Usha mondo kpishi, shi ve kuma icivir kpaa. Alaghga u umbur kwa u masetyô u yange u kenger sha kwavaôndo tugh ve u nenge a asan udubu imôngo yô. “Iengem i asan” a lu a mi la ta ihindi iyol kpen kpen. (1 Kor. 15:40, 41) Kpa aluer u tile sha godobi u i tsar usu latriki sha mi bong, u kenger sha kwavaôndo yô, a lu di nena? Usu u latriki ka u na yô i taver se kpishi u nengen a iwanger i asan a lu mondon sha aôndo ica la. Kwagh ka a lu nahan sha ci u iusu i sha igbenda man i sha mbaagirigi mba anumbev man i ken ayou, hemba ngin a tahav shin hemba doon a iwanger i asan ka a mondo la yumuu? Ei! Kwagh ka a lu nahan sha ci u iusu i ken ugeri hemba ngin ikyua a vese, nahan ka i yisa iwanger i asan a Aôndo a gbe la. Aluer se soo u nengen er asan ka a due sha kwavaôndo tugh i doo yô, a gba u se kenger a ape i tsar usu ga yô.

⁹ Nahan, aluer se hemba soon icivir i uumace yô, icivir i Aôndo a soo u nan se la ia kera gba se kwagh ga. Ior kpishi ka ve venda u ungwan loho u dedoo sha ci u mba cian kwagh u azende a ve man  mba hen tsombor ve vea ôr sha a ve la. Mbacivir Aôndo je kpa alaghga kwagh u mbagenev vea hen sha a ve la una za ve iyol kpishi. U tesen ikyav yô, alaghga gba u gumor ugen nana za pase kwagh hen ijiir i ior ve fe nan her kpishi, kpa ve fe ér nan ngu Orshiada u Yehova ga yô. Nana cia u zan kwaghpasen hen ijiir laa? Shin tôô ase wer i puu orgen kpoghuloo sha ci u nan ngu zendan akaa a ken jijingi. Nana de ér mba ve vie ken jijingi i kom ga la, ve yange nan u civir Yehova er nan soo laa? Gayô tôô wer Orkristu ugen er isholibo i vesen. Nana yer isholibo la sha ci u nan ngu cian ér a ngohol ityom i nan lu a mi ken tiônnongo la, shin nana na mba hen tsombor u nan kua azende a nan vea va ahenge shinii? Aluer ikyar i nan ye a Yehova la, hemba gban nan kwagh yô, a doo u nana “yila mbatamen mba nongo u Kristu,” nan ker iwasen hen a ve.—Ôr Yakobu 5:14-16.

10. (a) Aluer se hemba veren ishima sha kwagh u mbagen vea va hen sha a vese la yô, ka nyi ia ere? (b) Aluer se hide a iyol ijime yô, se zua a nyi?

¹⁰ Alaghga u ngu nôngon kpoghuloo wer u seer taver ken jijingi, kpa anmgbian ugen ka a waan we kwagh fele fele. Kwagh u ka nan wa u sha mimi la una wase u, aluer u wa ihyagh shin u ngu keren icivir shin ikyereve ga yô. Shin tôô ase wer we man anmgbian ugen ne mba eren tom imôngo. Aluer u due a mbamhen mba dedoo shi u er tom kpoghuloo sha u tom la u za ikyura nahan, ka an u soo wer nana ya iciviri? Aluer u nyôr ken ma mlu u se ter sha heen ne yô, umbur wer ka or “u nan hidi a iyol i nan ijime, nana zua a icivir” ye.—Anz. 29:23.

11. Shighe u i wuese se yô, doo u ishima yase ia lu ker nena, man ka sha ci u nyi?

¹¹ Gba u mbakuran man mba ve lu “keren u lun” mbakuran cii, vea wa ikyo sha er vea ker icivir hen ior ga yô. (1 Tim. 3:1; 1 Tes. 2:6) Aluer i wuese ma anmgbian kpishi sha tom u dedoo u nan er nahan, doo u nana er nena? Doo u nana tim ikyav i umbur kwagh u nan, er Tor Saulu nahan ga. (1 Sam. 15:12) Shi doo u nana umbur ér ka sha mlumun u sha mhôôn u Yehova tseegh nan fetyô u eren kwagh u nan er la ye; shi aluer Aôndo wase nan ga yô, nana fatyô u zan ikyura ken hemen kpaa ga. (1 Pet. 4:11) Er ka i lu se ken ishima shighe u i wuese se la ka a tese imba icivir i se soo yô.—Anz. 27:21.

12. Ka nyi yange i na ve Mbayuda mbagenev venda u keghen ato a Yesu?

¹² Kwagh ugen u una yange se u zuan a icivir i Aôndo yô, ka asaren a ase. Asaren a bo aa fatyô u yangen se u keghen ato a mimi kuaa. (Ôr Yohane 8:43-47.) Yesu yange kaa a Mbayuda mbagenev ér ve venda u ungwan loho na sha ci u ‘lu ve ka eren asaren a ter ve Diabolo.’

13, 14. (a) Mbatimen sha akaa ôr nyi sha kwagh u gbenda u mhirinim asev ka ma wase se u ungwan kwaghôron u or laa? (b) Se er nan ve se tsua or u se ungwa imo i nana?

¹³ Ka kwagh u a sar se la ka se soo u ungwan ye. (2 Pet. 3:5) Yehova yange gba se, na se tahav mbu se tôô ato ase sha ayôôso a se soo u ungwan ga la sha yô. Kpa kegh ase ato hegen, ungwa ayôôso kposo kposo a a lu zan hemen la. Alaghga ashen la u ongo ayôôso ne kpishi nahan ga, sha ci u ishima i yem u sha kwagh ugen. Er mhirinim ou ma lu a tahav mbu ungwan ayôôso la cica cii nahan kpa, ma lu wasen we u veren ishima sha kwagh môm tseegh. Kpa mbatimen sha akaa kaa ér se fatyô u ungwan ayôôso man kwagh u or nan lu ôron la hen shighe môm ga. Kwagh ne tese ér iorov uhar ka vea lamen shighe môm yô, i gba u u tsua or môm ken a ve u u kegh ato a nan yô. Or u u tsough u keghen ato a nan la ka i lu or u u soo u ungwan a nan je la. Ka nahan ve Mbayuda mba lu  ve ka eren asaren a ter ve Diabolo la, yange ve kegh ato a Yesu ga ye.

¹⁴ Bibilo kaa ér “kwaghfan” man “ibumegh” cii mba yilan se, nahan gba u se tsua kwagh môm u se ungwa un la. (Anz. 9:1-5, 13-17) Se tsua kwaghfan shin se tsua ibumeghe? Hanma kwagh cii har sha or u se soo u ungwan imo i nan la. Mba ve lu iyôngo i Yesu yô, ka ve ungwa imo na shi ve dondo un ijime. (Yoh. 10:16, 27) Mba ‘ior mba mimi.’ (Yoh. 18:37) ‘Mba i fe ve ga la yô, iyôngo i Yesu ne kav imo ve ga.’ (Yoh. 10:5) Mba ve hiden a iyol ijime nahan ne ka ve zua a icivir.—Anz. 3:13, 16; 8:1, 18.

15. Atsan a Paulu yange hingir “icivir” sha ci u mbagenev nena?

¹⁵ Aluer se gba uwer u eren ishima i Yehova ga yô, kwagh ne una na mbagenev vea zua a icivir. Paulu yange nger tiônnongo u ken Efese la washika kaa ér: “M ngu zamber a ven mer, asema a̱ de yen ne sha atsan a am a m lu yan sha ci wen la ga. Ka icivir yen je la.” (Ef. 3:13) Atsan a Paulu yange hingir “icivir” sha ci u Mbaefese nena? Er Paulu tagher a mbamzeyol, kpa za hemen u eren tom sha ci u anmgbianev mban yô, a tese ve ér u lun Orkristu la ka ian i icivirigh i hemban cii. Paulu yange una gbe uwer shighe u lu yan atsan la nahan, anmgbianev mban ma hen ér ikyar i ve ya a Yehova man tom u i na ve la, kua ishimaverenkeghen ve la cii ka gbilinkwagh ga he? Ishimataver na la wase anmgbianev mban u kaven ér, u lun orhenen u Kristu la, hemba hanma kwagh cii.

16. Paulu yange ya ican ken gar u Lisetera nena?

¹⁶ Hen ase sha iwasen i yange anmgbianev zua a mi sha ci u gbashima man ishimataver i Paulu la. Aerenakaa 14:19, 20 kaa ér: “Mbayuda mbagenev due ken Antioki man Ikonium, mba va gem ikpelaior asema yô, ve ta Paulu awen, ve kpela un, ve za kende ken akôngo a gar [u Lisetera], ve lu er a kpe. Kpa er mbahenen va kase un yô, a mough, a shi a nyôr ken gar. Kper nan gen A due vea Barnaba, ve yem ken Derebe.” Er i ta Paulu awen je nôngo ku yô, nenge imba er yange a taver un kpishi u eren zende u kuman ukilomita 100 sha angahar kpernan la sha wono!

17, 18. (a) Ka sha nyi gbenda nahan a fatyô u kaan ér Timoteu yange fa atsan a Paulu vighe vighee? (b) Ishimataver i Paulu la yange i wase Timoteu nena?

¹⁷ Timoteu yange lu môm ken “mbahenen” mba ve wase Paulu shighe u i ta un awen laa? Takerada u Aerenakaa ôr se jighilii ga, kpa alaghga kwagh lu nahan. Nenge ase kwagh u Paulu yange nger ken washika na u sha uhar u a tindi hen Timoteu  la. A kaa ér: “We u lu a mo mangeraa sha ityesen . . . man atsan a a tserem ken Antioki [ape i kende un ken won gar la] man Ikonium [ape i nôngo u tan un awen la] man Lisetera [ape i ta un awen la]. Mbamtev mba sha ican ne cii m wa ishima sha mi, man ve cii, Ter yimam sha mi.”—2 Tim. 3:10, 11; Aer. 13:50; 14:5, 19.

¹⁸ Timoteu yange fa akaa a er Paulu la doo doo, kua ishimataver na la kpaa. Akaa a a er Paulu la bende a Timoteu, u lu gumor la tsung je. Paulu ze ken Lisetera yô, a nenge er Timoteu ver ikyav i dedoo ken tiônnongo, nahan “anmgbianev mba ve lu ken Lisetera man Ikonium lu wuese un” yô. (Aer. 16:1, 2) Shighe kar yô, Timoteu via kuma u a nan un ityom kpishi.—Fil. 2:19, 20; 1 Tim. 1:3.

19. Ishimataver yase ia wase mbagenev nena?

¹⁹ Aluer se kpa se taver ishima u eren ishima i Aôndo yô, kwagh ne una wase mbagenev, hemban je yô agumaior, a aa va hingir mbacivir Aôndo sha gbashima la. Agumaior a a lu mbahenen la nga a nengen ken a vese, a henen igbenda injaa i pasen loho u dedoo la tseegh ga, shi nga a nenge kwagh u ka sea tagher a mbamtaver ken uma ve se er la kpaa. Paulu yange ‘wa ishima sha akaa cii’ sha er mba ve til sha mimi la, vea ‘zua a myom kua iengem i tsôron’ yô.—2 Tim. 2:10.

20. Doo u se za hemen u keren icivir i i dugh hen Aôndo la sha ci u nyi?

²⁰ Nahan yô, doo u se za hemen u ‘keren icivir i i dugh her Aôndo u A lu Aôndo tswen la ga’ he? (Yoh. 5:44; 7:18) Doo u se er nahan keng je! (Ôr Mbaromanu 2:6, 7.) Yehova una na ‘mba ve lu keren icivir la uma u tsôron.’ Heela tseegh ga, aluer se mba “eren kwagh u dedoo sha ishima i wan” yô, kwagh ne una mgbegha mbagenev vea za hemen u tilen dông, nahan va zuan a uma u tsôron. Yô, de lumun wer kwagh môm a yange u zuan a icivir i i dugh hen Aôndo la ga.