Bibilo wa se kwagh ér: “Ka ken ishima man aferakaa a henen kua iwoo-or man idya man iv man mbampase mba sha aie man ityuhwanev ve dugh ye.” (Mat. 15:19) Ishima yase, i i lu or wase u ken ato la, ia fatyô u tsughun se, nahan se hingir u keren ishô shighe u se er kwagh u a lu sha ishima i Aôndo ga yô. Shi adooga se ver ishima ga zan zan se kar za eren ibumekwagh cii ve se mase kaven ibumegh yasegh ye. Cii man se er kwagh sha lan yô, ka nyi ia wase se u fan mbaawashima aseva?

Ôron Bibilo use use, shi gbidyen kwar sha kwagh u i̱ kaa la.

Apostoli Paulu yange nger ér: “Mkaanem ma Aôndo ma uma je, ma tem gbilin ga, ma hemba esen a hanma sanker u esen akur ahar cii, ka ma nyôr zan zan ma pav uma a jijingi man shi uijuan a mshiam kpaa.” Loho u u lu ken Bibilo la ka u “kar mbamhen kua mbaawashima kpaa.” (Heb. 4:12) Aluer se mba ôron Bibilo shi tôvon mbamhen asev man aeren a ase yô, kwagh ne una wase se u fan kwagh u a lu se ken ishima jim jim la. Sha nahan yô, ka hange hange u se ôron Bibilo use use shi se gbidyen kwar sha kwagh u se er la. Kwagh ne una wase se se hingir u henen kwagh er Yehova nahan.

Aluer se mba ungwan kwaghwan u ken ruamabera yô, kwagh ne una tsaase imo i ken ishima yase, i i “eren shiada” la. (Rom. 9:1) Imo ne ka i yange se u keren ishô, shighe u se er kwagh kpe yô. Heela  tseegh ga, Bibilo ôr kwagh u mbagenev, u una lu “ityesen” hen a vese yô. (1 Kor. 10:11) Aluer se hen kwagh sha akaa a yange er ve la yô, se kera nzughul angahar ga. Ka nyi í doo u hanmô wase nana ere?

Sôn Aôndo, a̱ wase u fa mbaawashima ou.

Yehova ngu a “kar ishima.” (1 Kron. 29:17) A “hemba ishima yase man A fa akaa cii kpaa.” (1 Yoh. 3:20) Á fatyô u tsughun Aôndo ga. Aluer se pase un mbamnenge asev man asaren a ase kua akaa a nan se ishimanyian la sha mimi yô, una wase se u fan kwagh u a lu se ken ishima yô. Se fatyô u sônon ser Yehova a “gba ishima i wang” ken a vese je kpaa. (Ps. 51:10) Sha nahan yô, ka hange hange u se eren msen hen Yehova, aluer se soo ser a wase se yô.

Ver ishima shighe u ú ze mbamkombo mba Mbakristu yô.

Aluer se ver ishima sha kwagh u i lu ôron shighe u se nyer mkombo la yô, kwagh ne una wase se u fan kwagh u a lu se ken ishima la jighilii. Er i lu hanma mkombo se zough a kwagh u he ker ga nahan kpa, aluer se mba bunden mkombo ga yô, se hemba kaven akaawan a Bibilo, shi se ungwan mbamumbur mba injaav, mba vea wase se u tôvon asema ase fan kwagh u a lu ker la yô. Mkaanem ma anmgbianev mba nomso man mba kasev ka ve ôron ken mkombo la, maa wase se u tsaase or u se lu kimi la kpen kpen. (Anz. 27:17) Aluer se mba zan mbamkombo hanma shighe za lun vea anmgbianev imôngo ga, se mba lun paleghaa yô, kwagh a saa se. Kwagh ne una na yô, se gema ‘keren mtsera wase iyol yase.’ (Anz. 18:1) Nahan doo u se pine ayol a ase ser, ‘Ka ikye yam u zan mbamkombo cii, shi zuan a iwasen ken a ve kpa?’—Heb. 10:24, 25.

Ishima yase i i we atseregh yum la, ia fatyô u tsumen a vese sha igbenda kpishi. Kpa de se time sha akaa anyiin tseegh. Ka a je ne: u zendan uyôughyôughmbaakaav, man msôrom ma man, man ujende asev, kua akaa a se eren sha u zuan a msaanyol la.

Uyôughyôughmbaakaav mba zendan.

Sha marami wase je, ka i sar se u kuren ugbayol asev. Nahan kpa, Yesu ta icin sha kwagh u soon akaa a iyolough karen ikyaa inya la. Ken injakwagh igen i Yesu ôr la, a ôr se kwagh u ornyar ugen u iuna na yange i iv a iyiav yô. Or ne kera lu a ijiir igen i una shi a sunda iyiav ve una ombo ga. Nahan a wa ishima ér una hembe iuna la una maa i vesen. A kaa ken ishima na ér: “Ka ker man me koso iyiagh man inyarev yav kpaa ye. Tsô me kaa a ishima yam mer: Ishima, u koso akaa kpishi, a aa kuma anyom imôngo je; gba memen tsô, yaan akaa, maan akaa, i̱ lu u iyol yagh yagh.” Nahan kpa, shagbaor ne hungur er hen tugh mbura je kpa, a fatyô u tôôn uma na kera yô.—Luka 12:16-20.

Alaghga er se lu wan ikyondo seer la, ishima ia nyian se sha kwagh u mkpeyol wase shighe u se va bee iyol la, se hingir u tumen ityough ken tom shin kpenga u eren, nahan se gba kôron ave sha kwagh ne bunden mbamkombo, shin se kera wa ikyo sha ityom igen i i gbe u Mbakristu vea eren la ga. Doo u se wa palegh imba ieren ne ga he? Gayô, alaghga se mba iyev shi se fa ser ma tom u hemban tom u pasen kwagh hanma shighe la je kpa ngu ga. Nahan cii kpa, se mba wan ahô u eren pania, henen ser hemba  doon u se ker inyaregh se koso her kpishi cii ve mase eren ye shinii? Hemba doon u se nôngo sha afatyô wase cii se lu mbainyarev sha kwagh u Aôndo hegen ga zee? Aluer kper sea kera lu uma ga yô, ka an nan fe?

Msôrom ma man.

Anzaakaa 23:20 kaa ér: “De luun a mbamanmsôrom imôngo ga.” Aluer msôrom ma man doo or kpishi yô, nana kaa ér aluer nan ngu man fele fele kpa ka kwaghbo ga. Adooga nana kaa ér nan me nan hundu ga, ka nan ma sha u ishima i gba nan shimi tsô. Kpa aluer hingir u se maan msôrom ve ishima ia gbaan se shimi yô, a gba u se tôv ishima yase sha mimi.

Ujende asev.

Se fatyô u nyaghen mba ve civir Aôndo vea vese imôngo ga la kuaa ga. Ka se zua a ve sha makeranta shin hen ijiirtom, shin shighe u se dugh kwaghpasen nahan. Kpa u za lun vea ve imôngo, je kôron ijende a ve kôôsôô la yô, ka shami ga. Nahan kpa, ka se ker ishô sha u kaan ser se kôr ijende a ve sha ci u mba a aeren a dedoo kpishi shinii? Bibilo ta se icin ér: “De tsughun nen ayol a en ga, ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo.” (1 Kor. 15:33) Er ijumbu ka ia lu shin mnger kpuaa tseegh kpa, i na ma kera doo u man ga nahan, aluer se ya ijende a mba ve civir Aôndo ga la yô, vea vihi mlu wase vea Yehova, shi vea na se hingir u henen kwagh shi wuhan iyol shi lamen shi eren kwagh er ior mba ken tar nahan.

Kwagh u se eren sha u zuan a msaanyol la.

Iwavaren i ainge ne na yô, ka se fatyô u zuan a akaa a ungwan shin a nengen, a nan se msaanyol la, a ican iyol shio. Kpa akaa ne kpishi doo sha ci u Mbakristu ga. Apostoli Paulu yange nger ér: ‘Hanma inja i hôngorough yô, u teren tsô kpaa, i de teren her a ven ga.’ (Ef. 5:3) Aluer sar se u ungwan shin nengen ma kwagh u a lu wang ga la di ye? Alaghga se kaa ser, gba u se cii se maan ahumbe shi se eren iemberyolough, shi hanma or ngu a ian i eren kwagh ne er nan soo la. Kpa de se ungwa kwaghwan u Paulu la, nahan se lumun u nengen shin ungwan ma kwagh u hôngorough ga.

Aluer ishima yase tsume a vese, nahan se gema keren ishô sha akaa a se er shami ga la yô, se fatyô u geman inja. (Ef. 4:22-24) Nenge ase kwagh u yange er iorov mbagenev uhar, sha ayange a ase ne yô.

Anmgbian ugen u i yilan un ér Miguel * yô, yange gema gbenda u a nengen akaa a iyolough la. A kaa ér: “Mo man kwase wam man wan wam, se mba ken tar u i nengen ér or a yam akaa a iwavaren i sember za duen a mi, shi a hembe doon shi a hembe nan or mkpeyol la ga yô, nan gba kwagh ga yô. Hen anshighe ugen la, yange m var yamen akaa a taregh er m fatyô la cii, m lu henen mer me er nahan kpa me lu zendan uyôughyôughmbaakaav ga. Ica gbe ga yô, m mase kaven mer u zendan akaa ne ityô la, ngu inja er u ôron ninga icaa nahan. Tsô m er msen hen Yehova m pase un mbamnenge av man asaren a ken ishima yam. M pase un mer, mo vea tsombor wam cii se soo u civir un a ishima i môm. Yehova wase se, nahan se pande akaa a kumba kumba ken uma wase, maa se mough se yem ape kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh la. Ica i gbe ga yô, se hingir upania. Hegen ne se kav ser, saa or a lu a akaa poo ve a saan nan iyol shi nana zua a mkom ken uma ga.”

Kwagh u yange er anmgbian ugen u i yilan un ér Lee la tese er yange time sha mbaawashima nav sha mimi, nahan kwagh la wase un u undun ujende mba bov yô. Lee kaa ér: “Tom u yange m lu eren la na yô, m teman imôngo vea ior mba van se a ikyav, mba ken ityar kposo kposo hanma shighe. Yange m fa er msôrom ma man karen ikyaa inya maa ban hen amba a mtem la ga yô, kpa gema maam iyol u zan. Ashighe kpishi yange m ma msôrom m war bugun, kpa mea moughon kera yô, m gba vaan afanyô. Nahan m time sha mbaawashima av sha mimi. Kwaghwan u Bibilo man mbamhen mba mbatamen nam la, wasem u fan mer, kwagh u m lu eren la lu u nyôron nongo a ior mba Yehova a doo ve ishima ga yô. Hegen ne, m hembe lamen a ior mban sha telefon, shi m tem imôngo vea mba ve vem a ikyav mban sha shighe u i gbe hange hange u eren nahan la tseegh.”

Gba u se tsugh ayol a ase ga, shi se fa mbaawashima asev. Se faan nahan cii yô, se sôn Yehova ser a wase se, shi se umbur ser “A fa akaamyer a ken ishima” yase cii. (Ps. 44:21) Yehova shi na se Mkaanem nam, ma ma lu ijingi yase la. (Yak. 1:22-25) Shi akaawan a ka se zua a mi ken ityakerada yase man mbamkombo asev la kpa ka a lu se a iwasen tsung je! Akaa ne cii ka a na yô, se fatyô u kuran ishima yase, shi se za hemen u zenden sha igbenda i perapera kpaa.