1, 2. Aluer se gbidye kwar sha kwagh u nongo u Yehova u u lu sha won cii la yô, se seer lun a vangertiôr ken u nena?

KA SEA hen er se lu ken nongo u Yehova, u u lu sha won cii la nahan, kwagh ne a ta se ihindi iyol kpen kpen. Mpase u sha mnenge u i nger ken Esekiel ityough 1 man ken Daniel ityough 7 la tese vighe vighe er Yehova a lu eren tom sha u kuren awashima na yô. Yesu ngu hemen vegher u nongo u Yehova u a lu shin tar la, tesen un u nan ishima sha tom u pasen loho u dedoo la shi suen mba ve lu eren tom ne la sha er vea taver ken jijingi yô, shi wasen mbagenev u fan Yehova shi civir un. Kwagh ne na se mba a vangertiôr ken nongo u Yehova je gande.—Mat. 24:45.

² Se mba dondon ikyav i nongo u Yehova u ver la kpa? Gbashima u se lu a mi sha kwagh u mcivir u mimi la ngu seer a seer kpa, shin ngu panden a pandee? Aluer se pine ayol a ase amba mpin ne yô, alaghga se kav ser se hii u vôron, shin adooga gbashima u yange se lu a mi la hii u panden. Kwagh a fatyô u eren nahan. Apostoli Paulu yange wa Mbakristu mbagenev sha ayange na la kwagh ér ve dondo ikyav i Yesu. Paulu kaa ér kwagh la una wase ve sha er ‘ishima ia yina ve ga’ yô. (Heb. 12:3) Kape aluer se kpa se time sha ngeren u se hen cii ve ngun ne, u a er kwagh u tom u nongo u Yehova u lu eren la vighe vighe ve, una wase se u wan ishima shi lun a gbashima wase her je la.

3. Ka nyi i gbe u se er ve se yina ishima ga, man ka nyi se time sha mi ken ngeren nee?

³ Kpa Paulu tese ér a gba u se er kwagh a hemba di u gbidyen kwar sha kwagh u nongo u Yehova u lu eren la ve se yina ishima ga ye. A kaa ér a gba u se “eren akaa a dedoo.” (Gal. 6:9) Sha nahan yô, gba u se shir a shir ave ga. De se time nen sha akaa ataan a aa fatyô u wasen se u lun a gbashima wase her shi dondon hemen u nongo u Yehova yô. Akaa ne aa wase se u fan, aluer gba u se man icombor yase se hemba nan ishima sha akaa ne agen yô.

4. Se fatyô u kaan ser ieren i kohol imôngo la ka kwagh u vesen ken mcivir u mimi sha ci u nyi?

⁴ Mbamkombo mba hange hange hen mbacivir Yehova cii, nahan mba kohol imôngo hanma shighe cii. Mbatyomov mba shaav mba kohol sha ishigh ki Yehova ashighe ashighe. (1 Utor 22:19; Yobu 1:6; 2:1; Dan. 7:10) Sha ayange a Mbaiserael mba tsuaa mbara kpa, lu u vea kohol imôngo sha er ‘vea ungwa, vea hen’ kwagh yô. (Dut. 31:10-12) Lu ieren i Mbayuda mba sha ayange a mbaapostoli la, u zan ken shinagoge za ôron Icighanruamabera. (Luka 4:16; Aer. 15:21) Shighe u i va ver tiônnongo u Kristu la kpa, ieren i kohol imôngo la lu kwagh u hange hange her, man nyian kpa, u̱ kohol imôngo ka kwagh u vesen u se eren ken mcivir wase yô. Mbakristu mba mimi ka ve ‘taver ayol a ve asema u lun a dooshima man aeren a dedoo.’ Gba u se za hemen u ‘taver asema ayol a ase, i̱ seer eren nahan er se nenge iyange i Yehova i lu mgbôghom yô.’—Heb. 10:24, 25.

5. Sé taver ayol a ase asema ken mbamkombo asev nena?

⁵ Gbenda u injaa u se taver ayol a ase asema yô, ka sha u wan zwa ken mbamkombo. Se fatyô u pasen jighjigh wase u nan ken igbar sha u nan ikyar sha mpin, shin sha u pasen inja i ma ivur Bibilo, shin ôron kwagh u yange er, u a tese ér ka a inja u dondo akaawan a Bibilo yô, kua sha igbenda igen kpaa. (Ps. 22:22; 40:9) Sha mimi yô, se cii se lumun ser, sea za mbamkombo anyom a ngee nan kpa, ka sea ungwa mkaanem ma anmgbianev asev mba nomso man mba kasev, mbayev man mbaganden ve ôron ken mbamkombo la yô, se zua a ishimataver kpishi.

6. Mbamkombo asev mba wasen se u taver ken jijingi nena?

⁶ Ka atyôakyaa agen a nyi, a ne ve Aôndo wase a soo ér se kohol imôngo hanma shighee? Mbamkombo asev man mbamkohol mba kiriki man mba vesen ka ve wase se u pasen kwagh vangertiôr shi wan ishima shighe u ior mba hen haregh wase ve soo u keghen ato a vese ga yô. (Aer. 4:23, 31) Ka a lam a vese sha akaa a ken Ruamabera nahan i taver jighjigh wase u nan. (Aer. 15:32; Rom. 1:11, 12) Ityesen i ka se zua a mi man ishimataver i ka se na ayol a ase shighe u se kombo u civir Aôndo la, ka i wase se u zuan a msaanyol shi se zua a “mmem sha ayange a mzeyol.” (Ps. 94:12, 13) Kômatii u Tesen, u Mbahemenev Mba Shin Itine ve ver la, nengen sha mbamkombo mba i eren sha u tesen ior mba Yehova sha tar mbara jimin cii. Se wuese kpishi, er i ser akaaôron kua aan vough vough i ver sha er a tesen se akaa a mimi ken mbamkombo asev mba i eren hanma kasua la nahan!

7, 8. (a) Ityôkyaa i vesen i se eren mbamkombo mba tiônnongo yô ka nyi? (b) Mbamkombo asev mba wasen we ken jijingi nena?

⁷ Kpa kwagh ugen ngu u a lu a inja i hembe mtsera u se zough a mi ken mbamkombo asev la yô. Ityôkyaa i vesen i se kohol imôngo yô, ka u civir Yehova. (Ôr Pasalmi 95:6.) Ian i se lu a mi i wuese Aôndo wase la ka i doon kpen kpen. (Kol. 3:16) Yehova kuma u se civir un hanma shighe, ken mbamkombo mba se ze la man sha akaa a se eren ker la cii. (Mpa. 4:11) Ka nahan ve i we se kwagh ér ‘se̱ de bundu mbamkohol asev mba aduaav er mbagenev ve eren nahan la ga’ ye!—Heb. 10:25.

⁸ Se mba nengen mbamkombo asev ser ka kwagh u Yehova a ne se u wasen se u wan ishima zan zan una va kar timin tar ne kpa? Aluer ka nahan yô, mbamkombo kpa vea lu ken “akaa a a hembe lun a inja,” a se hembe nan ishima sha a la. (Fil. 1:10) Se nôngo sha afatyô wase cii, se zaan hanma mkombo cii sha er se civir Yehova a anmgbianev asev imôngo yô. Sea bunde mkombo yô, i lu ityôkyaa i hange hange.

9. Er nan ve se fe ser tom u pasen kwagh la ngu hange hangee?

⁹ Kwagh ugen u a wasen se u dondon ikyav i nongo u Yehova yô, ka loho u dedoo u pasen sha gbashima. Yesu yange na se tom ne shighe u lu shin tar la. (Mat. 28:19, 20) Hii shighe la je, tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la hingir kwagh u nongo u Yehova jimin cii, u hembe haren ishima sha mi yô. Akaa kpishi a a er sha ayange a ase ne, tese ér mbatyomov mba shaav mba suen tom wase ne, shi mba wasen se u zuan a mbaasemaamimi, mba ‘i sar ve u zuan a uma u tsôron’ la. (Aer. 13:48, NW; Mpa. 14:6, 7) Nyian ne, awashima u vegher u nongo u Yehova, u a lu shin tar la ka u eren tom u injaa u hemban cii ne. We kpa tom ne ngu u kwagh u hange hange je he?

10. (a) Ôr kwagh u a tese er se er ve se lu a gbashima sha kwagh u mcivir u mimi her dông yô. (b) Kwaghpasen wase u u̱ yinan ishima ga nena?

¹⁰ Aluer se tsee ishima sha tom u pasen kwagh la yô, mimi una za hemen u doon se ishima. Nenge ase kwagh u anmgbian ugen u i yer un ér Mitchel, u a lu pania shi a er tom u ortamen ica i gbe la yange ôr ne. A kaa ér: “Ka i doom u pasen ior mimi. Ka m hen sha kwagh u ma ngeren u he ken Iyoukura shin Awake!, nahan gbenda u i ngeren akaa ker sha inja sha inja la u doom kpishi. Ka i torough mo iyol u duen kwaghpasen za nengen er ior vea ngohol loho ne, shi keren gbenda u kenden isharen ve. Kwaghpasen ka a nam agee. Shighe u m ver u duen  kwaghpasen yô, ka m nôngo m er hanma kwagh ugen u una va tahger mo la cii ve, m due kwaghpasen ye, shin m pase kwagh m bee cii ve m mase eren kwagh ugen ye.” Kape aluer se mba eren ityom ken mcivir u mimi ngeegh ve, se tile dông ken ayange a masetyô ne kpaa je la.—Ôr 1 Mbakorinte 15:58.

11. Er nan ve i gbe u se ôron ityakerada i Yehova a ne se la cii, shi se gbidyen kwar sha kwagh u se er laa?

¹¹ Ityakerada i nongo u Yehova u gberen kpishi la ka kwaghyan u ken jijingi u Yehova a ne se sha er se taver ken jijingi yô. A̱ shi nan kpa, u umbur ma shighe u yange u ôr ma takerada, maa u kaa wer, ‘Ka kwagh u m lu keren vough je la! Ka inja er Yehova na i nger kwagh ne sha ci wam nahan!’ Kwagh ne eren abu ga. Yehova tesen se kwagh u se er la, ken ityakerada ne. A kaa ér: “Me pase u, shi Me tese u gbenda u ú za kpaa.” (Ps. 32:8) Se mba nenge u ôron ityakerada ne cii, shi gbidyen kwar sha kwagh u se er la kpa? Se eren nahan yô, se za hemen u umen atam, se use ken jijingi ken ayange a masejime, a a mgbough a ican yum ne ga.—Ôr Pasalmi 1:1-3; 35:28; 119:97.

12. Ka nyi ia wase se ve se kenger kwaghyan u ken jijingi u i ne se la ashe ashe ga?

¹² Doo u se hen sha tom u ka i er sha er se za hemen u zuan a kwaghyan u ken jijingi u dedoo ne hanma shighe la. Ka Kômatii u Nengen sha Kwaghngeren u Mbahemenev Mba Shin Itine ve ver la a lu ityough sha kwagh u keren atineakaa a ngeren kwagh sha mi, shi ngeren akaa, kengese ôron shi wan ufoto ker shi geman ken ijô kposo kposo shi veren hen ijiir yase i sha Intanet la kpaa ye. Ubranci mba ve gberen ityakerada yô, ka ve tindi a mi hen atôônanongo a ken ica man a a lu ikyua kpaa. Er nan ve ka i er tom ne ciilii? Ka i er nahan sha er a koso ior mba Yehova ken jijingi tsembelee yô. (Yes. 65:13) Yô, se ôron nen ityakerada i nongo u Yehova u gberen la sha gbashima je.—Ps. 119:27.

13, 14. Ka unô ve suen nongo u Yehova sha, man se shin tar ne kpa se tese ser se mba suen nongo u Yehova nena?

¹³ Ken mpase u i tese apostoli Yohane la, Yesu henda nyinya u pupuu, sha u una nôngo ityav a mba ve hendan a Yehova la, una hemba ve yô. (Mpa. 19:11-15) Shi mbatyomov mba jighjigh kua Mbakristu mba i shigh ve mkurem, shi ve ngohol injar ve sha la kpa lu dondon Yesu ken ijime. (Mpa. 2:26, 27) Kwagh ne na se ishimataver kpishi, shi a tese ér se kpa se̱ sue nongo u Yehova!

¹⁴ Mba ve lu zegeikpelaior la kpa, mba suen tom u anmgbianev mba Kristu mba ve shi shin tar, shi ve lu hemen ken nongo u Yehova nyian la. (Ôr Sekaria 8:23.) Se asange asange se tese ser se mba suen nongo u Yehova nyian nena? Gbenda môm u se er kwagh ne yô, ka sha u ungwan imo i mba ve hemen ken nongo u Yehova la. (Heb. 13:7, 17) Man gba u se hii eren kwagh ne ken tiônnongo wase. Akaa a se er sha mbatamen asev la, nga ne ve icivir shi nga ne ian i ve lu sha mi i hemen ken tiônnongo la icivir kpa? Se mba we mbayev asev kwagh ser ve na nomsombaiorov mba jighjigh mban icivir shi ve keren kwaghwan u ken Ruamabera hen a ve kpa? Heela tseegh ga, se mba lamen hen tsombor sha kwagh u suen tom u pasen kwagh sha tar cii la sha uiyua asegh kpa? (Anz. 3:9; 1 Kor. 16:2; 2 Kor. 8:12) Ka a gba u a ese shin a sôr Iyou i Tartor i lu sha ashe wang nahan, se mba nengen ser ka tom u injaa u se kpa se nyôr iyol ker kpa? Icighan jijingi u Yehova ka a lu hen ape mzough a lu shi i ne mbagenev icivir la. Man ka sha jijingi la se zuan a iwasen hanma shighe, sha er se yina ishima ken ayange a masejime ne ga ye.—Yes. 40:29-31.

15. Er nan ve i gbe u saa se nôngon kwagh ayange ayange ve se er ishima i Yehovaa?

¹⁵ Kwagh u masen yô, a gba u se eren kwagh u se pasen mbagenev la ve se fatyô u wan ishima, dondon kwagh u nongo u Yehova u tesen la ye. Se er kwagh ne sha u ‘karen fan kwagh u a doo Ter ishima yô.’ (Ef. 5:10, 11) Er se yen, shi Satan kua botar ne ve lu nôngon ér vea hôngor se yô, hanma shighe ka se nôngon num a mbamhen mba kpeegh. Ne anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev ne mba nôngon kwagh kpoghuloo hanma iyange sha er ne vihi mlu wen a Yehova ga yô. Kwagh ne na ne doo un ishima kpishi, nahan de yen nen ishima ga! Aluer ieren yase zua sha awashima u Yehova yô, se zua a mkom kpishi, shi mayange mcivir wase una lu gbilin ga.—1 Kor. 9:24-27.

16, 17. (a) Aluer sea er isholibo i vesen yô, a gba u se er nyi? (b) Ikyav i Anne la ia wase se nena?

¹⁶ Aluer se mba nôngon nahan kpa, se va gba ken isholibo i vesen di ye? Ker iwasen a atimbir shio. Aluer u yer isholibo la yô, mlu wou una lu vihin gban kera. Umbur wer, Davidi yange kaa ér, zum u un huan ving sha kwagh u isholibo na yô, ‘akuhe na bee iyol sha ci u mtoghor u un shi toghor didi’ la. (Ps. 32:3) Sha kpôô yô, aluer se mba yeren asorabo yô, kwagh la una na se yina ishima, shi se vôr ken jijingi, kpa or “u nan pase a, shi nan undu a yô, nana zua a mhôônom ma zungwen.”—Anz. 28:13.

¹⁷ Nenge ase kwagh u anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Anne * yange er ne. Shighe u zulum anyom 20 la, lu eren pania. Kpa va hii u eren mire mi mire. Kwagh ne bula un tsung. A kaa ér: “Yange ishima zer nan mo ibo didi. Hanma shighe yô, m ure, mayange i saan mo iyol ga.” Tsô a er nena? A kaa ér iyange igen i nyôr mkombo nahan i time sha Yakobu 5:14, 15. Kwagh ne na Anmgbian u kwase ne nenge er gba u a wase un yô, nahan za hen mbatamen za ker iwasen. Hegen ne a kaa ér: “Avur a Bibilo la ka icigh ki Yehova a nger sha u been se angev mbu ken jijingi yô. Icigh kira ki zange u man ga, kpa ka ki gema ki bee angev wang. Yange m dondo kwaghwan u ken avur la nahan wasem.” Anyom kar hegen, Anne hide taver ken jijingi, ngu civir Yehova sha gbashima, imo i ken ishima na ngi wang.

18. Doo u se kange ishima ser se er nyi?

¹⁸ Doo u se umbur ser, mlu u se lu ken nongo u Yehova ken ayange a masejime ne, ka ian i icivirigh kpen kpen! Se kange nen ishima ser, mayange se nenge kwagh u se lu a mi la beelee ga. Kpa se a icombor yase cii, se nôngo nen kpoghuloo se zaan nen mbamkombo hanma shighe hen tiônnongo u se lu her la, shi se keren mbaasemaamimi hen haregh wase shi kwaghyan u ken jijingi u se zough a mi hanma shighe la a gba se kwagh. Heela tseegh ga, shi se ungwan imo i mba ve hemen ken nongo u Yehova la, shi se eren kwagh u se pasen mbagenev la. Se er nahan yô, se lu suen nongo u Yehova tseegh tsô ga, kpa se yina ishima u eren akaa a dedoo mayange ga!