1, 2. (a) Ka nyi yange i wase u ve u tsua wer u civir Aôndo? (b) Ka mbampin mba han se fatyô u pinen sha kwagh u dyako wase laa?

MBACIVIR Yehova umiliôn imôngo nyian tsua kwagh u dedoo, ér vea civir Yehova Aôndo, shi vea dondo Yesu ijime. (Mat. 16:24; 1 Pet. 2:21) Se mba nengen iyoltseghan yase la ser ka beerkwagh ga. Shi ka avur a Bibilo kpuaa tseegh yange se fa ve, a mgbegha se u tseghan ayol a ase sha ci u Aôndo ga, kpa lu Mkaanem nam ma se hen sha gbashima, se fa ma kuma se la ma na ve se er nahan ye. Kwagh ne na yô, se fa akaa kpishi a taver jighjigh wase u nan sha kwagh u dyako u Yehova a ver sha ci wase, se mba se fe un kua Yesu Kristu, u Aôndo a tindi la.—Yoh. 17:3; Rom. 12:2.

² Saa se tsuan akaa a a doo Ter wase u sha la ishima ve se za hemen u lun Mbakristu her ye. Sha nahan yô, ngeren ne una time sha mbampin mba hange hange mban: Ka nyi i lu dyako wase laa? Doo u se nenge un nena? Se er nan ve dyako la una bunde se ga? Ka nyi ia wase se u tsuan akaa a se eren la sha kwaghfana?

3. Ka nyi dyako, i̱ lu keghen (a) Mbakristu mba i shigh ve mkurem la man (b) “iyôngo igen” laa?

³ Anikyum u Mbakristu u kpuaa ngu a ishimaverenkeghen i va zuan a “dyako u hôôn ga, u fisee kpaa ga, u usen tsô kpaa ga,” ka ian i icivirigh i teman tor sha vea Kristu imôngo je la. (1 Pet. 1:3, 4) Kpa saa a ‘mar ve hegh’ keng ve vea kuma u ngohol dyako ne ye. (Yoh. 3:1-3) Ior umiliôn umiliôn mba ve lu “iyôngo igen,” ve nyer nongo a mba i shigh ve mkurem, ve lu pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo a ve imôngo mbara di idyako ve ka nyi? (Yoh.  10:16) Iyôngo igen la ia zua a dyako u Adam man Ifa fatyô u zuan a mi mayange ga sha ci u isholibo ve la, ka uma u tsôron ken paradiso, ape ican man ku man ijungwen vea lu ga la. (Mpa. 21:1-4) Ka nahan ve Yesu yange tôndo zwa a iferor u i mande un a na imôngo la ér: “Mimi je M kaan we nyian ne, ú va lu a Mo imôngo ken Paradiso” ye.—Luka 23:43, NW.

4. Ka averen a nyi nahan hegen je kpa se lu zuan a mini?

⁴ Hegen je kpa, dyako wase la ngu wasen se sha igbenda igen. Er se ne nagh ku Yesu kura jighjigh yô, se mba a bem ken ishima shi se ya ikyar a Aôndo kôôsôô. (Rom. 3:23-25) Se fa kwagh u uityendezwa mba doon tsung mba ve lu ken Mkaanem ma Aôndo la wang. Heela tseegh ga, er se lu ken mzough u anmgbianev sha tar cii la kpa ka kwagh u nan se iember kpishi je. Shi mlu u se lu Mbashiada mba Yehova la kpa ka iveren i kiriki ga. Ka nahan ve dyako wase ne a gbe se kwagh yum ye!

5. Ka nyi Satan a nôngon ér una er ior mba Aôndo, man ka nyi ia wase se u tilen dôngo hendan a ayom a na?

⁵ Nahan kpa, saa se lu per, se wa ikyo sha ayom a Satan ve, dyako la una va bunde se ga ye. Satan nôngon hanma shighe cii ér una tuur ior mba Aôndo ken ityô, ve er kwagh u una na dyako ve la una kar ve yô. (Num. 25:1-3, 9) Er a fe ér ku na mgbôghom yô, ngu hemban nôngon hegen cii, ér una tsume a vese. (Ôr Mpase 12:12, 17.) Aluer se soo ser se za hemen u “tilen dông hendan a ayom a diabolo” yô, a gba u dyako wase la una za hemen u lun se kwagh u vesen. (Ef. 6:11) Kwagh u yange er Esou, wan u tertamen Isaka la una wase se u henen kwagh sha gbaa ne.

6, 7. Isou yange lu an oro, man lu dyako u nyi lu keghen unu?

⁶ Anyom a karen ken ijime er 4,000 nahan, Isaka man Rebeka yange ve mar ahina, lu Isou man Yakob. Ahina ne nga vesen yô, asema a ve lu ker kposo kposo, shi ityom i ve tsua u eren la kpa kaha. “Isou hingir ortato u fan ikyôr; kpa Yakob yô, lu or u kumbur ga, teman ken utenti tsô.” (Gen. 25:27) Or u geman Bibilo ugen u i yer un ér Robert Alter yô, kaa ér: “Ishember i ken zwa Heberu i i gem ér or u kumbur ga la, tese ér or la nan ngu or u mimi shin orishôô je kpaa.”

⁷ Shighe u Isou man Yakob lu anyom 15 la, ter ve u tamen, Aberaham kpe, kpa ityendezwa i Yehova er a Aberaham la lu her. Shighe kar yô, Yehova shi kimbir eren ityendezwa ne a Isaka, ér akuraior a sha won cii, aa zua a iveren ken vor u Aberaham. (Ôr Genese 26:3-5.) Ityendezwa la tese ér Mesiya orjighjigh, u a lu “vor” u i er kwagh u ú ken Genese 3:15 la una due ken tsombor u Aberaham. Er Isou lu wan u Isaka u iunda yô, yange lu sha ian i vor u ityendezwa ma va due ken tsombor na yô. Nenge dyako u vesen u lu keghen Isou ne sha wono! Kpa dyako shon gba un kwagh je he?

8, 9. (a) Isou yange tsua u eren a dyako u waniunda na nena? (b) Isou va kav ér nyi sha kwagh u er la, nahan a er nena?

⁸ Iyange igen yô, Isou za hide ken toho, nahan a nenge Yakob lu “jiidi kwagh.” Tsô Isou kaa ér: “Shi nam kwagh u nyian ashe ne, m̱ ya, gadia m vôr.” Yakob gema kaa ér: “Vande teen mo dyako wou u waniunda la ve.” Nahan Isou er nena? Kwagh er kpiligh iyol yô, a kaa ér: “Dyako wam u waniunda la, una lum a inja sha nyi?” Gbande  kwaghyan hemba doon Isou ishima a ian na i waniunda la! Kpa Yakob kaa ér: “Vande bumun ase.” Lu u Isou una bum yô, una kera fatyô u hiden ngohol dyako la ga. Isou kera timbir ga je maa tee tamen na. Been yô, “Yakob na Isou bredi man alev a jiidi; a ya, a ma, a mough, a yem a nagh; kape Isou laha dyako na u waniunda la.”—Gen. 25:29-34.

⁹ Anyom nga kar, Isaka sôôn kpen yô, Rebeka ker gbenda sha er Yakob una ngohol dyako u Isou yange ta kera la kpee yô. Tso kuan karen ihyongo cii yô, Isou mase kaven er kwagh u yange un er la lu ibumekwagh kpishi yô. Tsô a gba zamber Isaka ér: “Mo kpaa, shi verem doo doo terem! . . . U shi shiim ma iveren her gaa?” Isaka kaan ér una fatyô u ngohol kwagh u un ne Yakob la kera ga yô, “Isou shi ngor mliam gba vaan.”—Gen. 27:30-38.

10. Yehova yange nenge Isou man Yakob nena, man lu sha ci u nyi?

¹⁰ Ka ieren i Isou i han i dugh tseer tseer ken Icighanruamabera? Yange tese ér hemba gban un ishima u ivin asaren a na a iyolough, a u va zuan a averen a dyako na ma va un a mi la. Yange kwagh gba Isou sha dyako na u waniunda la ga, shi ikyav tese wang ér Aôndo kpa yange doo un ishima sha mimi ga. Heela tseegh ga, er lu u ieren na la ia va bende a ônov nav nahan kpa, kwagh gba un sha mi ga. Kpa Yakob lu nahala ga, un yô, dyako na gba un kwagh kpishi. U tesen ikyav yô, shighe u Yakob soo u eren kwase la, a dondo kwaghwan u mbamaren nav wa un ér a de eren kwase ken atôatyev ga la. (Gen. 27:46–28:3) Er Yakob er kwagh sha ishimawan man a iyol tangen shio yô, Yehova ver un doo doo, nahan Mesiya va due ken tsombor na. Aôndo yange nenge Isou man Yakob nena? Yehova kaa sha ikyev i profeti Malaki ér: “Yakob doom ishima; kpa Isou yô, M kôr un ihyom.”—Mal. 1:2, 3.

11. (a) Kwagh u Isou er la ngu icintan hen a vese sha ci u nyi? (b) Er nan ve Paulu yange ter idya shighe u lu ôron kwagh u Isou er laa?

¹¹ Kwagh u Bibilo i er sha Isou la ngu a inja hen Mbakristu nyian jee? Een ngu a mi. Apostoli Paulu yange ta Mbakristu mba sha ayange a na la icin ér: “Ma or nana̱ de luun or u idya shin dangor er Isou u a tee tamen na sha wankwaghyan ityô i môm tseegh nahan la ga.” (Heb. 12:16) Icintan la ngi a inja hen Mbakristu her. Gba u se za hemen u lun a iwuese sha uicighanmbaakaav, ka nahan ve asaren a iyolough aa va hemba se, shi dyako wase la una kar se ga ye. Kpa er nan ve Paulu yange ter idya shighe u lu ôron kwagh u Isou er laa? Ka sha ci u aluer se mba a mnenge u iyolough er Isou nahan yô, a hemba lun zange u geman uicighanmbaakaav tan kera sha ci u asaren a iyolough, er idya nahan.

12. (a) Satan ka a ver uhôn sha gbenda wase nena? (b) Tese akav a ken Ruamabera a aa fatyô u wasen se shighe u se tagher a imeen yô.

¹² Er se lu mbacivir Yehova yô, mayange se mba keren u eren akaa a aa za due ken idya i eren ga. Kpa ka se gema se er msen hen Yehova ser a de ne ian ér se̱ gba ken imeen shighe u i mee se ér se hemba un ato la ga. (Mat. 6:13) Er se lu nôngon ser se zenden sha mimi ken tar u u saa ishe ne, Satan di ngu nôngon hanma shighe ér una vihi se a Yehova. (Ef. 6:12) Diabolo ka aôndo u tar ne, nahan a fa uhôn mba una ver sha gbenda wase ve iyol yase i i yen ne ia urugh se u gban ker yô. (1 Kor. 10:8, 13) U tesen ikyav yô, tôô ase wer u ngu hen ijiir i u fatyô u kuren isharen i iyolough sha gbenda u vough ga yô. Ú er nena? Ú er kwagh er Isou nahan, u kaa wer, nam fese jee? Shin u palegh imeen la je u yevese, er kwase u Potifar yange mee Yosev wan u Yakob ve yevese nahana?—Ôr Genese 39:10-12.

13. (a) Anmgbianev kpishi nyian er kwagh er Yakob nahan nena, man mbagenev gema er kwagh er Isou nahan nena? (b) Ieren i mba ve er kwagh er Isou nahan la umbur se ér gba u se er nyi?

¹³ Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpishi vande tagher a ameen a yange gba u vea tsua u eren kwagh er Isou nahan shin er Yakob nahan yô. Kpa mbakpishiv ken a ve er kwagh sha kwaghfan, nahan ve na saan Yehova iyol. (Anz. 27:11) Nahan kpa anmgbianev asev mbagenev tagher a imeen, kpa gema tsua u eren kwagh er Isou nahan, ve kera kura dyako ve la ga. Ajir kpishi a mbatamen ve teman a anmgbianev la kua mba i dughun ve ken tiônnongo kera la kpishi, ka i lu sha ci u idya i eren. Ka nahan ve i doo u se sôr ishima yase hegen tsuaa, cii ve se va tagher a imeen i eren kwaghbo ye! (Ps. 78:8) Akaa nga kuma ahar nahan, a se er ve a wase se u tilen dông hendan a imeen, shi tsuan akaa a dedoo ken hemen yô.

14. Ka mbampin mba han se gbidye kwar sha mi ve, á wase se u ‘nyaghen kwagh u a lu u ifer,’ geman ‘varen a kwagh u dedoo’?

¹⁴ Kwagh u hiihii yô, gba u se gbidye kwar sha kwaghbo u una due ken ieren yase la. Saa Yehova u a ne se dyako wase la una doo se ishima tsung ve, dyako la kpa una gba se kwagh kpishi ye. Kera ga je kpa, or ka nana doo se ishima yô, se soo u vihin nan ishima ga, se gema se ker u eren kwagh u a doo nan a vese yô. Er kwagh a lu nahan yô, doo u se tôô shighe se hen er aluer se de asaren a iyolough hemba se ve, kwaghbo una due ker la. Gba u se pine ayol a ase ser: ‘Aluer m iv isharen yam i iyolough nahan, mlu wam vea Yehova una lu nena? Me er kwagh u kpeegh nahan, kwagh ne una bende a tsombor wam nena? Una bende a anmgbianev av mba nomso man mba kasev ken tiônnongo nena? Una fatyô u nan mbagenev gbev mbu nôngonoo?’ (Fil. 1:10) Shi se fatyô u pinen kpaa ser: ‘Me lumun u eren kwaghbo sha ci u an-msaanyol u kpuaa u a lu ker la, kpa me gema me va ya ican i ia due ker kpishi laa? Mimi je, m soo u va kuren er Isou nahan, gberen kwelegh zum u me kav kwaghbo u m er la yôô?’ (Heb. 12:17) Aluer se gbidye kwar sha mbampin mban yô, á wase se u ‘nyaghen kwagh u a lu u ifer la’ geman ‘varen a kwagh u dedoo.’ (Rom. 12:9) Hemban cii je yô, mdoo u Yehova a doo se ishima la una mgbegha se u varen a dyako wase la.—Ps. 73:28.

15. Se er nan ve se seer zuan a tahav mbu tilen dông hendan a akaa a aa fatyô u vihin se a Yehova laa?

¹⁵ Kwagh u sha uhar yô, ka u wan iyol i hendan a imeen. Yehova na se igbenda kpishi, i wasen se u wan ago iyol hendan  a imeen i ken tar ne, shi kuran ikyar i se ye vea na la kpaa. Igbenda ne igen ka Bibilo i henen, man mbamkombo mba tiônnongo man kwaghpasen man msen u eren. (1 Kor. 15:58) Hanma kwa u se pase Yehova ishima yase ken msen man hanma kwa u se pase kwagh sha gbashima yô, ka inja er se mba seer wan agee iyol sha er se hendan a ameen nahan. (Ôr 1 Timoteu 6:12, 19.) Kwagh u vesen u una wase se u zuan a tahav mbu hendan a ameen yô, ka iniôngon yase i tsung la. (Gal. 6:7) I pase kwagh ne ken Anzaakaa, ityough ki sha uhar kira.

16, 17. Se er nan ve se zua a tahav mbu tsuan akaa a dedoo?

¹⁶ Anzaakaa ityough 2 wa se kwagh ér se ker kwaghfan man mkav. Akaa a ahar ne aa wase se u paven kwaghbo a kwagh u dedoo, shi aa wase se u paven iyol i kôron tsaha a iyol i haan inya. Kpa saa se kegh iyol u nôngon kwagh ve se kôrcio u eren nahan ye. Bibilo pase se er i gbe u se nôngo kwagh ve se kôrcio la wang, ér: ‘Wan wam, aluer u ngohol akaaôron am, man u koso atindi am her a we, je, er u ver ato ou sha kwaghfan, u ver ishima you sha mkav yô, een, aluer wea yila mkav, wea genger imo sha u keren mkav yô, aluer wea ker un er azurfa nahan, man wea ker un er akaa a injaa a i yer yô, nahan ú kav mcie u cian TER, mfe u fan Aôndo kpaa, ú zua a mi. Gadia TER ne kwaghfan, mfe kua mkav mba dugh ken zwa Na.’—Anz. 2:1-6.

¹⁷ Kwagh ne tese wang ér saa se er kwagh u i ter ken Anzaakaa la ve se zua a mkav u tsuan akaa a dedoo ye. Aluer se de ser mkaanem ma Yehova ma tsaase or u se lu kimi la, shi aluer se mba eren msen hen Yehova hanma shighe, shi aluer se mba keren mfe u fan Aôndo er akaa a injaa a i yer yô, se kôrcio u hendan a ameen.

18. Ú kange ishima wer u za hemen u eren nyi, man ka sha ci u nyi?

¹⁸ Yehova ne mfe man mkav man kwaghfan hen mba ve keren akaa ne sha gbashima la. Er se lu keren akaa ne seer shin eren tom a a la, kape se lu seer kporom hen Yehova, un u a ne akaa ne la je la. Man aluer se ya ikyar a Yehova kôôsôô yô, kwagh ne una hingir mkor hen a vese shighe u se tagher a imeen yô. Aluer se mba ikyua a Yehova shi se mba cian un yô, se zua a mkor, nahan se palegh u nyôron iyol ken ieren i kpeegh. (Ps. 25:14; Yak. 4:8) Nahan yô, ikyar i se ye vea Yehova la, man kwaghfan u a ne se la a wase se u tsuan akaa a se er ve a saan Yehova iyol la, shi a̱ wase se u kuran dyako wase la kpaa.