Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

M Ungwa Imo i Yehova, Nahan M Zua a Averen Kpishi

M Ungwa Imo i Yehova, Nahan M Zua a Averen Kpishi

Terem yange pase kwagh u Noa kaa ér: “Noa tese se kwagh u doon tsung! Yange ungwa imo i Yehova shi soo tsombor na, nahan ve cii ve war Mngerem ma Deemee mara sha ci u tsombor la cii nyôr ken tso.”

KA MÔM ken akaa a ngise terem ôr, a m umbur un a mi je la. Un lu or u hiden a iyol ijime shi eren tom kpoghuloo. Kwagh u mimi yange gba un ishima tsung, nahan ongo loho u Bibilo ken inyom i 1953 la yô, a ngohol u fese je. Hii shighe la je, a nôngo sha afatyô na cii a tese se ônov nav kwagh u lu henen la. Sha hiihii la taver ngôm u den aeren a Mbafada kpishi. Kpa shighe kar yô, un kpa hii u dondon atesen a Bibilo.

Yange lu mbamaren av ican u tesen se, sha ci u Ngôm fa takerada ga, shi Terem eren tom sule kpoghuloo shi kurun fele ga. Ashighe agen a vôr je sea henen kwagh je kpa mnyam ma kar un. Nahan kpa, kwagh u dedoo due ken iniôngon na la. Mo m lu waniunda, nahan m wasen un u tesen anmgbianev av mbagenev mbara; mba nomso uhar, u kwase môm. M tese ve kwagh u Noa, kwagh u Terem ôron ashighe kpishi la, ér Noa yange soo tsombor na shi tese u dooshima sha u ungwan imo i Aôndo. Kwagh u Bibilo i er sha kwagh u Noa la yange doom kpishi! Ica kera gba ga maa se cii se gema zan mbakombo ken Iyou i Tartor hen gar u Roseto degli Abruzzi, u lu hen kpe u ityeku i i yer ér Adriatic, ken tar u Italia la.

Ken inyom i 1955, shighe u m lu anyom 11 tseegh la, mo vea ngôm se kar iwo imôngo se za mkohol u vesen ken gar u Roma. Lu hiin yase u zan mkohol u vesen je la. Hii shighe la je, m nenge mbamkombo mba vesen mban mer ka môm ken akaa a hemban doon a Mbakristu ve eren ken uma ve yô.

Mba ker ken inyom igen yô, m er batisema. Ica kera gba ga maa m hii pania u eren. M nyer anyom 17 yô, m hingir ikpur pania hen gar u Latina, vegher u ken imbusutariyan i gar u Roma. Gar ne gba ica a ya wase kuma er ukilomita 300 nahan. Latina lu gar u he, nahan ishima nyian se sha kwagh u mbawanndor a vese vea hen sha a vese la kpishi ga. Mo vea anmgbian u kwase ugen u se eren tom u pania imôngo yô, yange i saan se iyol u nan ior ityakerada i pasen Bibilo kpishi, kpa er m lu iyev yô, ya a sarem kpen kpen! Nahan cii kpa, m soo mer me er kwagh u i kaa ér mo m er la.

Iyange i se er ivese la

Shighe kar yô, i tindim hen gartamen u Milan ér m za wase u wan ago iyol sha Mkohol u Ityar Ityar, u ken inyom i 1963, u lu a itinekwagh ér “Everlasting Good News” (Loho u Dedoo u Tsôron) la. Mba ze mkohol ne yô, mo vea mbagenev kpishi, kua gumor ugen hen gar u Florence, iti na ér Paolo Piccioli, se na ayol a ase u eren tom hen mkohol la. Se mba ze mkohol sha iyange i sha uhar yô, Paolo na kwaghôron u sagher iyol sha kwagh u lun kwav. M umbur er yange m lu kaan ken ishima mer, ‘Mayange anmgbian la una vôso kwase ga’ yô. Nahan kpa, se hii u ngeren ayol a ase uwashika, nahan m kav er mlu wase zua sha igbenda kpishi yô. Mbaawashima asev zua, shi se cii Yehova doo se ishima, shi sar se tsung u eren ishima na kpaa. Nahan mba ker ken inyom i 1965 yô, mo vea Paolo se vôso ayol a ase.

SE TAGHER A MBAHEMENEV MBA ADUAV

Yange m er tom u pania hen gar u Florence anyom pue. Er m nenge atôônanongo lu seer, shi hemban je yô, agumaior lu vesen ken mimi yô, doom je zua ga. Yange i doo Paolo vea mo kpishi u tôôn shighe lamen a ve sha akaa a ken jijingi, shi eren anumbe a ve imôngo. Paolo yô hemban gbidyen bol vea ve shighe u se lu eren anumbe la yô. Sha kpôô yô, mo kpa yange m soo mer nomon a luun vea mo, kpa m gema m nenge yô, yange una lu vea agumaior man icombor i ken tiônnongo shi una eren a i doo doo nahan, i wase i kpishi.

Ka mea hide mea hen er yange se henen Bibilo a ior kpishi nahan i doom kpen kpen. Kwase ugen u se hen Bibilo a na ve un di za pase icombor igen ihiar kwagh u lu henen la yô, lu Adriana. Icombor ne di gema ver iyange i vea za kohol orhemen adua ugen vea lam sha atesen a côôci agen, er ityesen i Aôndo Utar ken Môm la nahan, kua i uma kpen ga la. Mbahemenev mba aduav utar va mtem ne. Gbenda u ve pase atesen a ve la tsume kpishi, nahan kera taver mba se lu henen Bibilo a ve la u kaven er atesen a ve la a kaha a kwagh u Bibilo i tese la ga. Kwagh ne na yô, iorov 15 ken icombor la hingir Mbashiada mba Yehova.

Kpa igbenda i se pasen kwagh nyian ne kaha a i ngise se pasen kwagh la. Ngise la, ashighe kpishi Paolo a za kohol mbahemenev mba aduav ve lam sha atesen a Bibilo, nahan fa u pasen akaa a se ne jighjigh a mi la sha ashighe ne kpen kpen. M umbur kwagen la, lam a ior mba ve lu Mbashiada ga yô. Nahan se kav ser mbaahendanev vande wan mbagenev mba ve lu ungwan la kwagh ér ve pine se mbampin mba sha sendetyou. Nahan kpa, kwagh za nahan ga. Orgen pine ér kwagh u mbaadua ve er pati hegen anyom uderi imôngo la ka shamii? Mbahemenev mban fa er vea na mlumun sha mpin ne ga. Ica i gbe ga yô usu pir, maa mkombo kure. Anyom nga kar yô, se mase kaven ser yange lu mbahemenev mbara vande wan iyol tsuaa ér aluer iliam kera za er ve ver ishima la ga yô i tôô usu ve, i tôô usu ye.

SE ER ITYOM IGEN KPAA

Mo man Paolo yange se mba vôson ayol a ase anyom nga kar pue yô, i yila se ér se za er tom u sôron atôônanongo. Paolo lu eren tom u zuan a inyaregh kpishi, nahan taver se tsung u lumun ser se er tom u sôron atôônanongo la. Kpa se mba eren msen se mba henen sha kwagh ne yô, se lumun u eren tom u he u i na se ne. Yange i doo se u lun vea icombor i mba ve na se ijiir i tsan la kpen kpen. A̱ lu aikighe yô, ashigeh kpishi se kohol imôngo se hen kwagh, maa Paolo a wase mbayev u eren ityom i i na ve ken makeranta la, hemban cii je yô, ayenge. Heela tseegh ga, Paolo lu or u ôron takerada kpoghuloo, nahan i sagher un iyol u pasen mbagenev akaa a doon man a taver or ishima, a un zough a mi ken takerada yô. A luun Hiitom yô, ashighe kpishi se yem kwaghpasen sha agar a Mbashiada lu ga yô, se lôhôn ior ser ve va ungwa kwaghôron u a lu nan aikighe la.

Yange i doo se u lun vea agumaior, nahan ashighe kpishi Paolo a gbidyen bol vea ve

Se er tom u sôron atôônanongo anyom ahar tseegh maa i yila se ér se za er tom shin Betel u ken gar u Roma la. I na Paolo tom u nengen sha kwagh u atindigh, mo di i nam tom hen Gbaatom u Nengen sha Magazin. Ityom i i na se ne lu se ican kpishi, kpa se kange ishima ser se er kwagh u i kaa ér se er la. Er se nenge i lu gbanger a branci wase u ken tar u Italia, shi iyenge i anmgbianev kpa lu seer a seer yô, saan se iyol kpishi. Hen shighe ne, gomoti u tar u Italia lumun kwaghaôndo u Mbashiada ér ka u sha tindi. Yange doo se kpishi u eren tom u he u i na se ne.

Paolo soo tom u i na un shin Betel la

Shighe u se lu eren tom shin Betel la, mtil wase sha kwagh u awambe u Bibilo i we tindi sha mi la due ken igbar ken tar u Italia. Ken kwavanyom u 1980 la, ijir igen i i ôr sha kwagh ne yô, va a ayôôso kpoghuloo. Yange i wa anmgbian ugen vea kwase na kwagh iyol ér ve wua wan ve u kwase. Wan ve ne kpe angev mbu bov mbu sha awambe mbugen, mbu ior mba ve lu ikyua a Ityeku i Mediterranean la tôôn yô. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba shin Betel wase uloya mba anmgbian ne vea kwase na tôô ér ve nenge sha ijir ne la. Kwagh ne na yô, i gber trak man Awake! u pasen semakwagh, u yange i na ior sha u wasen ve ér ve fa mimi u kwagh u za hemen la, kua kwagh u Bibilo i er sha kwagh u awambe la kpaa yô. Ken iwer i i lu karen ior trak man Awake! ne la, Paolo lu pasen kwagh ahwa 16 hanma iyange, a u memen shio. M lu wasen un hen shighe ne sha afatyô wam cii.

KWAGH UGEN KPA VA GEMA KEN UMA WASE

Shighe u se vôso ayol kuma anyom 20 la, kwagh ugen er se abu. Shighe u m lu anyom 41, Paolo di lu anyom 49 la, m kaa a na mer kam er m ngu yav nahan. Paolo maa tôô takerada na nger shimi ér: “Msen: Aluer ka mimi yô, wase se se za hemen u eren tom u pasen kwagh hanma shighe ne, shi se de vôron ken jijingi ga, shi se lu mbamaren mba veren ikyav i dedoo. U hemban cii yô, a hemba kpa wasem m er kwagh u m pasen ior sha tsembe i hembe anyom 30 hegen ne, a̱ lu cuku tseegh kpaa.” Ka mea hen sha kwagh ne hegen yô, m nenge er Yehova yange ungwa msen u Paolo, kua u wam kpaa yô.

Uma wase yange gema kpishi shighe u se mar wan wase Ilaria la. U ôron kwagh haan mbabov kera ga yô, ashighe agen yange iyol i kpe se, er Anzaakaa 24:10 a kaa nahan. Ijiir la kaa ér: “Aluer ú gba uwer sha iyange i ican yô, agee ou vese ga.” Kpa se za hemen u suen ayol a se.

Nyian ne, ashighe kpishi Ilaria ka a kaa ér saan un iyol er mbamaren nav lu eren Yehova tom kpoghuloo shighe u un lu vesen a vese la yô. I tesen un dooshima shi i waan un ikyo hanma shighe. A lu atetan yô, m nengen sha a na. Shighe u Paolo a hidi hen ya aikighe di yô, ashighe kpishi a lu a ityom ave, nahan kpa a tôô shighe u numben vea na shi wasen un mbaasaimente mba i ne un ken makeranta yô. Paolo yange a er kwagh ne, shin er yange i gba u una lu per zan zan ahwa ahar shin atar a sha use nahan kpaa. Ashighe kpishi Ilaria a kaa ér, “Baba ka ijende yam i ishima ishima.”

Nahan cii kpa, ashighe agen i gba u se tsaha un tsusee sha er se wase un a er kwagh u vough yô. Ikyav i tesen yô, m umbur shighe ugen la, lu numben vea ijende na igen, maa er kwagh sha ibume. Se pase un ken Bibilo er i doo u una er kwagh nahan ga yô. Shi her je se kaa a na ser a zamber ijende na la.

Ilaria kaa ér, er mbamaren nav soo tom u pasen kwagh la kpishi yô, kwagh ne na un kpa tom shon doo un ishima. Er hegen a gande kwase shi a vôso nom ne, a hemba kaven er i lu hange hange u una ungwan imo i Yehova shi una dondon kwaghwan na kpaa yô.

SE ZA HEMEN U UNGWAN IMO I YEHOVA SHA ASHIGHE A ICAN JE KPAA

Ken inyom i 2008 la, Paolo kav er un gbe kyansa yô. Sha hiihii la lu inja er paolo una war angev mbun nahan, shi taver mo ishima kpishi. Yange se nôngo ser se zua a mbatwerev mba hemban fan twer la ve nenge sha a na. Shi mo vea Ilaria se er msen hen Yehova kpoghuloo, se lu sônon un ser a wase se u tilen dông shi wan ishima. Nahan cii kpa, m nenge or u ngise lu a gbongbon iyol ne lu vôron seer a seer. Yange saa ku ken inyom i 2010 la, nahan shima vihi se je pev. Kpa ka mea umbur tom u yange m er vea na ken anyom 45 la yô, m zua a ishimasurun. Yange se er Yehova tom sha afatyô wase cii. M fa je mer tom wase la ua hungur Yehova mayange ga. Shi m ngu keghen shighe u a nder Paolo shin ku, er Yesu ôr ken Yohane 5:28, 29 nahan.

“Ken atô u ishima yam yô, zan zan nyian kpa m soo kwagh u Bibilo i er sha kwagh u Noa la, er yange m lu iyev kpa m soo nahan. Ishima i yange m kange la ngi a gema ga”

Ken atô u ishima yam yô, zan zan nyian kpa m soo kwagh u Bibilo i er sha kwagh u Noa la, er yange m lu iyev kpa m soo nahan. Ishima i yange m kange la ngi a gema kposo ga. M soo mer me ungwan imo i Yehova, a lu nyi je a kaa ér m er kpaa. M na jighjigh mer mbamtaver shin akaa a se de ser a kar se shin a saa se ishe la cii, yina sha averen a kpilighyol a Aôndo wase u dooshima a ne se la. M ungwan imo i Yehova, nahan m zua a averen kpishi.