“Ka An Nan Lu Wanakiriki u Jighjigh man u Fan Kwagh?”
“Ka an nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh u ter u nan una wa nan ya sha ikyev?”—MAT. 24:45.
1, 2. Ka sha ikyev i an Yesu a koson se nyiana, man gba hange hange u se fa nan sha ci u nyi?
ANMGBIAN u kwase ugen yange nger anmgbianev asev mba ve eren tom hen afishi a ase a shin itine la washika, wuese ve kaa ér: “Anmgbianev, me fatyô u ôron ikwa i ne dugh a ngeren mba ve wasem sha ashighe a kwagh a hembe gban mo a mi cii la ga.” We u lumun a kwagh u anmgbian u kwase ne a er la kpa? Se mba kpishiv se lumun a na. Kpiligh se iyol er i hii ve kwagh a lu nahan yôô? Ei, kpiligh se iyol ga.
2 Kwaghyan u ken jijingi u se zuan a mi sha shighe vough la ka ikyav i tesen ér, Yesu, u a lu Ityough ki nôngo na la, ngu kuren ityendezwa i a er ér una koson se la. Kpa ka sha ikyev i an a lu eren kwagh nee? Shighe u Yesu lu pasen kwagh u una lu ikyav i mve na la, a kaa wener una na “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la tom u nan ya na “kwaghyan sha ashighe ashighe.” * (Ôr Mateu 24:45-47.) Ka sha ikyev i wanakiriki u jighjigh ne Yesu a lu koson mbadondon un mba mimi ken ayange a masejime ne ye. Gba hange hange u se fa wanakiriki ne, sha ci u mlu wase vea Aôndo har sha kwaghyan u ken jijingi u wanakiriki ne a ne se la.—Mat. 4:4; Yoh. 17:3.
3. Ityakerada yase i ôr nyi sha kwagh u injakwagh i wanakiriki u jighjigh laa?
3 Nahan se er nan ve se kav injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u wanakiriki u jighjigh laa? Kera yô, ka kwagh u se pase ken ityakerada yase je ne: Sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la, Yesu tsua wanakiriki u jighjigh la ér a nengen un sha ya. Hii shighe la je, ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve lu shin tar sha ashighe kposo kposo la cii ve kohol ve lu wanakiriki, u Yesu ter ken injakwagh na la ye. Ya la di ka mba i shigh ve mkurem mbara asange asange. Ken inyom i 1919 la, Yesu wa “akaa a na cii” sha ikyev i wanakiriki ne. Ka akaa a Tartor na a shin tar la cii a kohol Anz. 4:18) Yô, se time nen sha injakwagh ne, nahan se nenge er í bende a vese yô, sea lu a ishimaverenkeghen i yemen sha shin a lu i va lun uma gbem sha won shin tar kpaa.
a lu akaa la ye. Nahan cii kpa, se hide se time sha mkaanem ma Yesu ôr sha kwagh u wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la zulee, shi se er msen shi se gbidye kwar sha mi, nahan se mase kaven ser, gba u se nyôôso mkav wase la. (INJAKWAGH LA KURE HANMA SHIGHEE?
4-6. Er nan ve se fatyô u kuren ikyaa ser, ayange a masejime yange hii ken inyom i 1914 cii ve, injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u wanakiriki u jighjigh la hii u kurene?
4 Kwagh u i er ken injakwagh i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la tese ér, injakwagh ne yange i hii u kuren sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la ga, kpa ka sha shighe u mkur ne. De se nenge er Ruamabera a wase se se kur ikyaa nahan yô.
5 Injakwagh i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la ka môm ken akaaôron a profeti a Yesu ôr sha kwagh u una lu ‘ikyav i mve na man i mkurtar’ la. (Mat. 24:3) Vegher u hiihii u kwaghôron u profeti u ken Mateu 24:4-22 ne, kure sha avegher ahar. Vegher u hiihii la kure ken inyom i 33 zan zan 70 la. Vegher u sha uhar la di kure sha gbenda u vesen hen shighe wase ne. Kwagh ne tese ér mkaanem ma Yesu ôr sha kwagh u wanakiriki u jighjigh la kpa ma a kure sha igbenda ihiaraa? Ei.
6 Shighe u Yesu lu ôron kwagh u i nger ken Mateu 24:29 la, a hemba veren ishima u pasen kwagh u una er sha ayange a ase ne la. (Ôr Mateu 24:30, 42, 44.) Zum u lu ôron kwagh u una va er sha shighe u zegecan yô, a kaa ér ior vea ‘nenge a Wan u or Una lu van sha abeen a sha kwavaôndo.’ Maa a taver mba vea lu uma ken ayange a masejime la ishima ér ve kuran. A ôr mkaanem man sha ci ve: ‘Ne fa iyange i Ter wen Una va la ga,’ shi ‘Ka hen shighe u ne ver ishima ga la je, Wan u or Una va ye.’ * Lu shighe u Yesu lu pasen akaa a aa er ken ayange a masejime la, a ôr injakwagh i wanakiriki u jighjigh la ye. Sha nahan yô, se fatyô u kuren ikyaa ser, ayange a masejime yange hii ken inyom i 1914 la cii ve, mkaanem ma Yesu ôr sha kwagh u wanakiriki u jighjigh la hii u kuren ye. Se kure ikyaa nahan ka sha inja je. Sha ci u nyi?
7. Ka mpin u injaa u nyi yange due zum u shighe u sunda hii laa, man lu nyi i na ve mpin shon due?
7 Hide hen ase sha mpin ne: “Ka an [jim, NW] nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” laa? Sha shighe u mbaapostoli la, ityôkyaa lu i pinen mpin ne ga. Er se hen ken ngeren u karen la nahan, mbaapostoli yange ve er uivande shi ve na ior iyua i icighan jijingi sha ivande, sha u tesen ér Aôndo ngu suen ve. (Aer. 5:12) Nahan kera gba u a pine a pine or u Kristu tsua nan ér nana hemen la ga. Nahan kpa, ken inyom i 1914 la yô, kera lu nahan ga. Sha ci u shighe u sunda la hii ken inyom shon. Zum la shighe kuma u paven ivor i dedoo veren kposo a ivor i bo la. (Mat. 13:36-43) Er shighe u sunda hii yô, gba u a pine mpin u injaa ne, ér: Er Mbakristu mbaaiev, mba ve sengen ér mba mbadondon mba Yesu mba mimi la ve ngee kpishi yô, a er nan ve a fa Mbakristu mba mimi, mba i shigh ve mkurem laa? Injakwagh i wanakiriki u jighjigh la na mlumun sha mpin ne. Ka mbadondon mba Kristu mba i shigh ve mkurem la lu u a na ve kwaghyan u ken jijingi ye.
KA AN NAN LU WANAKIRIKI U JIGHJIGH MAN U FAN KWAGHA?
8. Hii nan ve i lu a inja u mba vea kohol a lu nongo u wanakiriki u jighjigh la cii vea lu Mbakristu mba i shigh ve mkureme?
8 Gba kpee u mba vea lu nongo u wanakiriki u jighjigh la cii a lu Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve lu shin tar yô. Aôndo yila Mbakristu mban ér “nongo u upristi mba sha inja i tor,” shi a na ve tom u ‘yôôn aeren a Na a ageegh, Un u A yila ve ken ime, A va a ve ken iwanger Na i kpiligh iyol la.’ (1 Pet. 2:9) Ka a inja er mba ve lu “nongo u upristi mba sha inja i tor” ne ve lu a tom u tesen mba ve civir Aôndo a ve imôngo la mimi nahan.—Mal. 2:7; Mpa. 12:17.
9. Ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem cii ve kohol ve lu wanakiriki u jighjigh la yee? Ta iwanger.
9 Ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem cii ve kohol ve lu wanakiriki u jighjigh la yee? Ei. Ka mba i shigh ve mkurem la cii ve lu uwegh sha tom u karen mba ve civir Aôndo a ve imôngo sha tar cii la kwaghyan u ken jijingi ga. Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbagen mba udiakon shin mbatamen ken atôônanongo a ve. Mba tesen ior sha uya uya man ken atôônanongo a ve, shi mba dondon gbendatesen u mbahemenev mba shin itine. Kpa mba uwegh sha tom u karen anmgbianev vev mba sha tar cii kwaghyan u ken jijingi la ga. Heela tseegh ga, kasev kpa mba ken Mbakristu mba i shigh ve mkurem mban, kpa mayange mba keren ér vea lu mbatesen ken tiônnongo ga.—1 Kor. 11:3; 14:34.
10. Ka an nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh laa?
10 Tsô ka an nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh laa? Er Yesu kpa yange koso ikpelaior sha ikyev i asandeaior kpuaa nahan, wanakiriki ne ka annongo u kpuaa u Mbakristu mba i shigh ve mkurem, mba ve eren kwaghyan u ken jijingi shi ve karen un sha shighe u m-ande u Kristu ne yô. Ken ayange a masejime ne cii, Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve kohol ve lu wanakiriki u jighjigh la mba eren tom imôngo hen ijiir yase i shin itine la. Hegen ka Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova ve lu wanakiriki la ye. Nahan cii kpa fa wer, Yesu yange ôr kwagh u “wanakiriki” môm tseegh ken injakwagh la, u tesen ér ka or môm ga, kpa vea kohol a lu nongo môm. Sha nahan yô, mba ve lu Mbahemenev mba Shin Itine mbara ka ve zua imôngo ve ve tsua ma kwagh u vea er ye.
KA UNÔ VE LU YA LAA?
11, 12. (a) Ka ityom ihiar i nyi i ne wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh laa? (b) Ka hanma shighe Yesu yange tsua wanakiriki u jighjigh la ér a nengen un sha ya, man lu unô tsuaa?
11 I na wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la ityom kposo kposo ihiar. Tom u hiihii yô, ér a nengen sha ya; u sha uhar yô, ér a nengen sha akaa a ter na cii. Er i lu ken ayange a masejime ne tseegh injakwagh ne i lu kuren yô, se kaa ser lu u a na wanakiriki la ityom i ihiar ne cii hen shighe u m-ande u Kristu, zum a ver un tor sha, ken inyom i 1914 kera yô.
12 Lu hanma shighe Yesu tsua wanakiriki u jighjigh la ér a nengen un sha ya? Cii man se na mlumun sha mpin ne yô, a gba u se tôv sha kwagh u er ken inyom i 1914, shighe u * (Mal. 3:1) Yange doo ve a annongo u Mbahenen Bibilo, u tese ér Yehova man Mkaanem nam doo un ishima sha mimi la. Nahan cii kpa, yange gba u a wanger annongo ne sha igbenda igen, annongo u Mbahenen Bibilo ne kpa hide a iyol ijime, lumun ér i kar un shi i sôr un sha anshighe kpuaa. (Mal. 3:2-4) Mbahenen Bibilo sha mimi mban lu ivor i dedoo jim jim. Ken inyom i 1919, shighe u i hide i nder ior mba ve lu mnya ken jijingi la, Yesu tsua Mbakristu mbagenev mba i shigh ve mkurem ken annongo u Mbahenen Bibilo la, mba vian ken jijingi ér ve lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la, shi wa ve ya na sha ikyev.
sunda hii la. Er se vande henen nahan, hen shighe la iniongo kpishi senge ér mba Mbakristu. Yesu una tsua wanakiriki u jighjigh la ken hanma nongo? Yange i na mlumun sha mpin ne shighe u Yesu vea Ter na ve va sha u va nengen tempel, shin gbenda u i ser i ver sha u civir Aôndo, hii ken inyom i 1914 zan zan mhii u inyom i 1919 la.13. Ka unô kpa ve lu ya laa, man ka sha ci u nyi?
13 Nahan ka unô ve lu ya laa? Ka mba i lu koson ve la ve lu ya la ye. Shighe u ayange a masejime hii ica lu a gba ga la, ya la cii lu mba i shigh ve mkurem mbara. Shighe kar yô, ya la va wa zegeikpelaior i iyôngo igen la kpa ker. Hegen iyôngo igen la hemba ngeen ken “ikyum i môm” i Kristu a lu hemen la. (Yoh. 10:16) Iniongo i ihiar ne cii ngi zuan a kwaghyan u ken jijingi, u wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh a lu nan sha shighe vough la. Hide Mbahemenev mba Shin Itine, mba ve lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh nyian la di ye? Gba u ve ayol a ve kpa a koso ve ken jijingi. Sha nahan yô, ve hide a ayol a ve ijime, sha ci u ve fa ér hanmô ve nan ngu vegher u ya la, vough er mbadondon mba Yesu mbagenev cii nahan.
14. (a) Ka tom u nyi i ne wanakiriki u jighjigh laa, man u wa nyi man nyi kere? (b) Ka icin i nyi Yesu yange ta wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh laa? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “Aluer Wanakiriki u Bo La . . .” la)
14 Yesu na wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la zegetom. Sha ayange a tsuaa la, imba wanakiriki u jighjigh shin orkuranya la nan nengen sha ya. (Luka 12:42) Nahan i na wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh ne tom u nengen sha mbananjighjigh cii. Tom ne wa u nengen sha akaa a nongo wase u lu a mi la ker, kua tom u pasen loho u dedoo man mbamkohol mba kiriki man mba vesen, man tom u gberen ityakerada i pasen ior Bibilo a mi shi henen kwagh a mi sha tseeneke wase kua ken tiônnongo. Ya la suur sha akaa a ken jijingi a nongo u wanakiriki la u lu nan la cii.
KA HANMA SHIGHE TER UNA WA UN AKAA A NA CII SHA IKYEVE?
15, 16. Ka hanma shighe Yesu una wa wanakiriki u jighjigh la akaa a na cii sha ikyeve?
15 Ka hanma shighe Yesu una na wanakiriki la tom u sha uhar, u nengen sha “akaa a na cii” laa? Yesu kaa ér: “Wanakiriki u ter u nan una hide, una va kohol nan eren nahan la yô, á saan nan iyol. Mimi je M ngu kaan ne, una wa akaa a na cii sha ikyev na.” (Mat. 24:46, 47) Umbur wer, Yesu na wanakiriki la tom u sha uhar la shighe u a hidi a va kohol un “eren nahan la,” inja na yô, a va kohol un nan mba ken ya na kwaghyan u ken jijingi la vough vough. Nahan kwagh ne tese ér, hii shighe u a na wanakiriki ne tom u nengen sha ya, man u wan un akaa a ter cii sha ikyev la, shighe a war karen. Cii man se fa er Yesu una wa wanakiriki la akaa a na cii sha ikyev, kua shighe u una er kwagh ne yô, gba u se hii fan akaa ahar: gba u se fa shighe u Yesu una va la, man akaa a a lu a Yesu la.
16 Yesu una va hanma shighe? Se ôr avur a hiihii a Mateu ityough 24 tsô se zua a mlumun. Umbur wer, ken avur ne yô, ishember i Yesu una lu “van” la ngi ôron kwagh u mve u Yesu una va u va ôron ijir shi timin mbaaferev, shighe u mkurtar la. * (Mat. 24:30, 42, 44) Nahan yô, er i ôr ken injakwagh i wanakiriki u jighjigh la nahan, Yesu una ‘va’ sha shighe u zegecan la.
17. Akaa a Yesu wa nyi man nyi kere?
17 “Akaa a [Yesu] cii” wa nyi man nyi kere? Ka shin tar tseegh akaa a Yesu a lu ga. Akaa la wa akaa a sha kpa ker. A kaa ér: “Tahav mbu Sha man mbu sha won cii i wam sha ikyev.” (Mat. 28:18; Ef. 1:20-23) Hegen ne, akaa a na la wa Tartor u Mesiya. I na un Tartor ne, hii ken inyom i 1914 la je, man ka u una hemen vea mbadondon un mba i shigh ve mkurem la.—Mpa. 11:15.
18. A doo Yesu kpishi u wan wanakiriki u jighjigh la akaa a na cii sha ikyev sha ci u nyi?
18 Nahan se kure ikyaa ser nyi? Se kure ikyaa ser, zum u Yesu una va sha u timin mbaaferev sha shighe u zegecan la, una nenge er wanakiriki u jighjigh a lu nan ya la kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough vough yô. Nahan a doo Yesu kpishi u nan wanakiriki la tom u sha uhar la, ka tom u nengen sha akaa a na cii je la. Yesu una wa akaa a na cii sha ikyev i mba ve kohol ve lu wanakiriki u jighjigh la, shighe u vea ngohol iyua ve sha, vea lu hemen vea Kristu la.
19. Wanakiriki u jighjigh la una hemba ngohol iyua a mbagenev mba i shigh ve mkurem laa? Ta iwanger.
19 Wanakiriki u jighjigh la una hemba ngohol iyua a mbagenev mba i shigh ve mkurem laa? Ei. Aluer i tôndo zwa u nan ma annongo u kpuaa iyua yô, mbagenev mba ve lu her hen shighe la ga kpa vea fatyô u va zuan a iyua shon. Ikyav i tesen yô, time ase sha kwagh u Yesu ôr a mbaapostoli mba 11 hen tugh mbu kpernan i wua un la. (Ôr Luka 22:28-30.) Yesu tôndo zwa a ve ér una na ve iyua injaa sha ci u jighjigh ve u nan. Vea tema tor a na imôngo sha. Kpa anyom nga kar yô, a pase wener mba 144,000 mbara cii vea tema tor a na imôngo sha. (Mpa. 1:1; 3:21) Nahan er i pase ken Mateu 24:47 nahan, kape un kpa a tende zwa ér una wa annongo u kpuaa la akaa a na cii sha ikyev je la. Annongo la ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve kohol ve lu wanakiriki u jighjigh la je la. Jighilii yô, mba 144,000 cii vea lu a tahav mbu nengen sha akaa a Kristu cii a na imôngo.—Mpa. 20:4, 6.
20. Yesu yange tsua wanakiriki u jighjigh la sha ci u nyi, man u kange ishima u eren nyi?
20 Er Yesu a lu koson se sha ikyev i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh yô, ngu dondon ikyav i yange ver shighe u lu shin tar la, yange koso ikpelaior sha ikyev i asandeaior kpuaa. Yesu yange tsua wanakiriki u jighjigh la ér a naan mba ve lu dondon un sha mimi ken ayange a masejime mbara cii kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough, sha er vea lu ijen ken jijingi ga yô, vea lu mba i shigh ve mkurem shin vea lu iyôngo igen kpaa. Yô, se kange nen ishima u tesen ser se mba a iwuese sha kwagh ne, sha u suen anmgbianev mba i shigh ve mkurem, ve kohol ve lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la sha mimi.—Heb. 13:7, 17.
^ par. 2 Ikyumhiange i 2: Yesu vande ôron injakwagh ne sha shighe ugen la, kpa gema yila “wanakiriki” la ér “orkuranya.”—Luka 12:42-44.
^ par. 6 Ikyumhiange i 6: Ishember i ken zwa Grika i i gem ér ‘mve’ la i kaha a i i gem ér “m-ande” la. Sha nahan yô, m-ande u Kristu, u a nenge a na sha ashe a bong ga la una hii cii man mve na u va u ôron ijir la ye.
^ par. 12 Ikyumhiange i 12: Nenge ngeren u ken Iyoukura ne, u a lu a itinekwagh ér “Nenge, Me Luun a Ven Ayange Ayange” la, peeji 10-12, ikyumhiange 5-8.
^ par. 16 Ikyumhiange i 16: Nenge ngeren u ken Iyoukura ne, u a lu a itinekwagh ér “Kaa Ase Se Yôô, Ka Hanma Shighe man Akaa Ne Aa Ere?” la, peeji 7-8, ikyumhiange 14-18.