KWAGH ne yange er ken inyom i 1949 la, hemba anyom 60 hegen, kpa me hii pasen kwagh u yange erem anyom kpishi ken ijime cii man shighe ne la. Terem, Hendrik, yange eren akôv a wan, shi kahan sule u ikyon hen Donderen, angar u cuku ugen ken imbusutarimese i tiôntar u Drenthe, tar u Netherlands. I maren hen tiôntar u Drenthe la ken inyom i 1927, se lu utaankaruhar, mo m lu u sha unyiin. Ya wase lu hen agar, ikyua a igbudu-agboghol igen. Ior mba hen agar ne kpishi lu mbasulev, nahan mo kpa tom sule doom. Ken inyom i 1947, shighe u m lu anyom 19 la, m hii u henen mimi sha ikyev i orgen u dondo ya a vese yô, iti na ér Theunis Been. Shighe u m hii nengen a Theunis la, kwagh na doom ga, kpa yange Ityav mbi Tar Cii, mbi sha Uhar mbira mbi bee ica kera gba ga je maa hingir Orshiada u Yehova, nahan m nenge hemba lun inja kundu kundu. Inja i a gema ne kpiligh mo iyol kpishi, nahan m kegh ato a na zum u lu ôron mo kwagh u ityendezwa i Aôndo i geman tar hingir Paradiso la. Ica gba ga maa m ngohol mimi, nahan mo vea na se hingir kôôsôô. *

Yange m hii u pasen kwagh ken uwer u Mei 1948, maa uwer ugen ngu ker, sha iyange i Jun 20 yô, i erem batisema sha mkohol u vesen, u i er hen gar u Utrecht, ken tar u Netherlands la. Sha iyange i Janawari 1, 1949 la, m hii u eren pania, maa i tindim hen angar u Borculo, vegher u sha ityoughkitaregh ki Netherlands, ape tiônnongo u kiriki lu la. Yange gba u me er zende u kuman ukilomita 130, nahan m za  sha ikyekye yam. M lu henen mer zende ne ua tôôm er ahwa 6 nahan, kpa er zegeura nôô shi ahumbe kar taveraa yô, zende la tôôm ahwa 12, shin er m za mase yemen sha igirgirdogo ukilomita 90 nahan kpaa! Tugh mbu il yô, m za mase nyôron ape m lu zan la, hen ya u tsombor u Orshiada ugen, u m lu tsan her eren tom pania hen ijiir ne la.

Sha ayange a ityav bee ica lu a gba ga la, ior lu a akaa kpishi ga. M lu a suutu môm man uwondo uhar; suutu la gandem, uwondo mbara di gema gbam sha igyongo! Er m vande teren sha mhii u kwaghôron ne nahan, yange lu ican kpishi u pasen kwagh hen Borculo ken uwer u hiihii u m yem her la, kpa Yehova verem, m lu a mbahenen Bibilo imôngo. Iwer itiankarinyiin ngi kar yô, i tindim hen gar u Amsterdam.

I yesem hen ijiir i eren tom sule, kpa m va hingir u lun hen Amsterdam, gartamen u tar u Netherlands. Tom u pasen kwagh zam kera hen ijiir ne kpen kpen. Ken uwer u hiihii la tseegh, m na ityakerada ken won hemba i i m na ken iwer itiankarinyiin i i kar la. Ica kera gba ga je maa m lu henen Bibilo a iorov mba kuman er anigheni nahan. Yange mba va tsuan mo ortamen u hemen tiônnongo (u hegen i yer ér ortamen u wasen mzough u mbatamen tom) la yô, i nam kwaghôron u ken igbar u hiihii. Yange m nenge mer m kuma u nan kwaghôron la ga, nahan ka va kom u me na un yô, i musan mo i yem a mo hen tiônnongo ugen, maa m shir ishima foo. Hen shighe la, fan tsô kpa m fa mer ken anyom a ken hemen me na akaaôron a hemba 5,000 ga!

Ken inyom i 1950 la, i tindim hen gar u Haarlem. Maa i nam tom u sôron atôônanongo. Ayange atar cii m fatyô u yaven ga. M ôr a anmgbian ugen, u i yilan un ér Robert Winkler, u eren tom shin afishi a branci la mer, kam er m kuma ga nahan, kpa a kaa ér: “Gba wan uwer shin ufoom mbara tsô. U za tsô u hen.” Ica gba ga maa i tsaase mo uwer môm, m hii u eren tom u sôron atôônanongo. Yange m ze tiônnongo ugen inya yô, m za zua a gumkwase ugen u lun sar sar, u lu pania yô, iti na ér Janny Taatgen. Yehova doo un ishima kpishi shi tangen iyol ga. Se er ivese ken inyom i 1955. Kpa cii man m za hemen a kwaghôron wam yô, Janny una pase er yange hingir pania la, kua er yange se er tom imôngo shighe u se zua ivese kera la kpaa.

Kwaghôron u Janny: Ngôm yange hingir Kwaseshiada ken inyom i 1945, shighe u m lu anyom 11 la. Yange ngôôr ga je maa kav er lu hange hange u una tese se ônov nav mbautar mbara Bibilo yô. Kpa terem venda mimi, nahan i lu shighe u terem a lu hen ya ga tseegh, a tese se ye.

Mkombo u m hii zan yô, lu mkohol u vesen u i er ken inyom i 1950 hen gar u Hague la. Kasua môm kar yô, m za mkombo wam u hiihii ken Iyou i Tartor hen eniel u Assen, hen tiôntar u Drenthe. Yange terem vihi ishima a mo shi zendam hen ya kera. Ngôm kaa a mo ér, “U vande fan ijiir i u za lu yô.” Yange m fa er lu anmgbianev av mba ken tiônnongo lu ôron yô.  Yange m za hii lun vea tsombor u Orshiada ugen u ya ve lu ikyua a vese yô, kpa terem lu a mo her haang, nahan m yem hen tiônnongo ugen hen eniel u Deventer, ken tiôntar u Overijssel, ijiir ne gba ica a ya wase kuma ukilomita 95. Nahan kpa, er m lu cuku yô, mbautahav hingir ityough gondo a terem ér a zendam hen ya yum. Sha ityôkyaa ne yô, terem kaa ér mo m hide hen ya. Shin er terem lumun mimi sha won ga nahan kpa, ken masejime yô, va lumun ér mo m zaan hanma mkombo shi m duen kwaghpasen.

Yange m hide hen ya ica gba ga maa ngôm gba angev, nahan gba u me eren hanma tom u hen ya. Nahan cii kpa, m za hemen ken jijingi, nahan ken inyom i 1951 la, i erem batisema shighe u m lu anyom 17 la. Angev mbu been ngôm ken inyom i 1952 yô, m er ishuen pania vea anmgbianev mba kasev mbagenev utar kuma iwer ihiar. Yange se lu shin tso, se pasen kwagh hen ugeri uhar, mba hen tiôntar u Drenthe. M hingir pania u keke ken inyom i 1953 la. Inyom kar i môm yô, gumor ugen u lu ortamen u sôron atôônanongo yô, va tiônnongo wase inya. Lu Markus. Ken inyom i 1955 la, se er ivese sha ci u se nenge ser aluer se hingir nom man kwase yô, se hemba civir Yehova cii.—Orpa. 4:9-12.

Kwaghôron u Markus: Se mba eren ivese kera yô, i hii tindin se ér se za er pania hen eniel u Veendam, hen tiôntar u Groningen. Se tsaan ken anyou u hogholoo ugen. Nahan cii kpa, Janny er a anyou ne ker doo shi kundu iyol ker kpaa. Hanma tugh yô, i gba u se goom a tebul man mkônom asev ma kiriki ma mhar mara vegher môm ve, se tar ikyagh ki yaven ye.

Iwer ateratar ngi kar yô, i tindi se ér se za er tom u sôron atôônanongo ken tar u Belgium. Ken inyom i 1955 la, mbapasenkwagh lu ken tar la 4,000 tseegh. Hegen mbapasenkwagh mba ken tar la hemba 24,000! Hen tiôntar u Flanders, ken imbusutarimese i tar u Belgium la, ior mba lamen zwa môm u i lamen ken Netherlands la. Nahan kpa, ikyenge i mba ken Belgium ve lamen a mi la kaha kposo, nahan shighe kar cii ve se hii u kaven ve ye.

Kwaghôron u Janny: Gba u or a tangen iyol ga sha mimi ve nana fatyô u eren tom u sôron atôônanongo la ye. Se zaan atôônanongo inya sha akeke, shi se tsaan hen uya mba anmgbianev mba nomso man mba kasev. Er se lu a ijiir yase i za lun her shighe u se ser tiônnongo se bee ga yô, se lu hen tiônnongo shon zan zan Hiitom, a luun Tomahar pepe yô, maa se yem hen tiônnongo ugen. Kpa se nengen tom wase hanma shighe ser ka iveren i Yehova.

Kwaghôron u Markus: Sha hiihii la, se fa ma anmgbian u nomso shin u kwase ken atôônanongo la ga, kpa ve ngohol se saan saan shi ve er a vese kundu kundu. (Heb. 13:2) Ken anyom a karen ne, se sôr atôônanongo a ken tar u Belgium, a a eren mkombo ken zwa Dutch yô, acin imôngo. Kwagh ne va se a averen kpishi. U tesen ikyav yô, yange se nôngo u fan anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen haregh u Dutch la jimin cii, nahan ve hingir u doon se ishima kpishi. Se nenge er agumaior uderi imôngo a vese a we akondo shi a ze hemen ken jijingi shi a tsegha ayol a ve sha ci u Yehova, shi ve ver kwagh u  Tartor hiihii ken uma ve yô. Ka i doo se u nengen er mbagenev kpishi ken a ve ve lu civir Yehova sha mimi ken tom u pasen kwagh hanma shighe la yô. (3 Yoh. 4) Er i lu ‘taver se asema a ve imôngo’ nahan yô, ka se ican ga u zan hemen a tom wase ne a ishima i môm.—Rom. 1:12.

Kwaghôron u Markus: Hii iyange i se er ivese la je, se lu a isharen i zan Makeranta u Gileadi. Hanma iyange yô, se hen zwa Buter, a hemba kpa ihwa i môm. Nahan kpa, er lu zange u henen zwa Buter ken ityakerada ga yô, se zaan memyol ken tar u Ingila sha u se hen zwa Buter shighe u se lu pasen kwagh yô. Ken masejime yô, afishi a shin itine a ken Brooklyn la va tindi se a imbyulugh ugen ken inyom i 1963 la. Uwashika lu ker uhar, u môm lu u wam, ugen di lu u Janny. I lôhôm ken washika wam la ér mo m za makeranta u Gileadi u i eren iwer 10 la. Yange i hemba veren ishima u tsaase anmgbianev mba nomso sha u ve fa u nengen sha tom u pasen kwagh la yô. Nahan, ken iorov 100 mba i lôhô ve la, iorov 82 lu anmgbianev mba nomso.

Kwaghôron u Janny: Ken washika wam la, i kaa ér mo m er msen shi m nenge, aluer ka u me lumun u lun ken Belgium shighe u Markus una yem makeranta u Gileadi la yô. U ôron kwagh haan mba bov kera yô, sha hiihii la doom ga cii. Lum inja er Yehova ver iniôngon yam la ga nahan. Nahan kpa, m umbur awashima u Makeranta u Gileadi la; lu u wasen mba ve ze u la u eren tom u pasen kwagh sha tar cii. Nahan m lumun u lun her, maa i kaa ér mo m za er tom u ikpur pania hen gar u Ghent, tar u Belgium, vea Anna Colpaert man angô na Maria, mba ve er tom pania ica i gba yô.

Kwaghôron u Markus: Cii man makeranta u hii yô, i kaa ér mo m za tsa ken Brooklyn iwer itian, m seer fan zwa Buter. Yange m za er tom hen Afishi a Tindin a Ityakerada sha Atôônanongo kua Gbaatom u Nengen sha Tomshiren. Er m lu eren tom hen afishi a shin itine shi wasen u tindin a ityakerada ken veghertar u Ashia man Yuropa man South America yô, m hemba fan kwagh u mzough wase u anmgbianev u sha tar cii la. Or u m hembe umbur kwagh u nan yô, ka Anmgbian A. H. Macmillan, u yange lu ortamen u sôron atôônanongo sha ayange a Anmgbian Russell la. Shin er bee iyol hen shighe la shi ungwan taveraa nahan kpa, hôron mbamkombo mba tiônnongo ga. Kwagh ne bende a mo tsung shi tesem ér gba u se nenge mzough wase u anmgbianev la beelee ga.—Heb. 10:24, 25.

Kwaghôron u Janny: Mo man Markus yange se nger ayol a ase washika kwa imôngo ken hanma kasua. Yange sar se u zuan ishigh kpen kpen! Nahan kpa, doo Markus u henen kwagh u i lu tesen un ken Gileadi la, shi mo kpa m zua a msaanyol ken tom wam u pasen kwagh la kpishi je. Shighe u Markus hide ken tar u Amerika la, m lu henen Bibilo a iorov 17! Er se nenge ga kuma inyom i môm man iwer itiar yô, kwagh ne lu mtaver u kiriki, kpa m nenge er Yehova ver se doo doo er se er ishima na yô. Sha iyange i Markus lu hiden la, igirgi timbir ahwa imôngo, nahan va nyer yô, se kuve ayol a ase, se gba vaan. Hii hen shighe la je, kwagh kera ngu a pav se ga.

Kwaghôron u Markus: M been makeranta u Gileadi, m hidi ken uwer u Disemba 1964 la yô, i yila se ér se za er tom shin Betel. Nahan kpa, se ngôôr shin Betel er yange se hen la ga. Iwer kar itiar tseegh maa, i tindi se ér se za er tom u nengen sha haregh, hen tiôntar u Flanders. Yange mba va tindin Aalzen  Wiegersma vea kwase na Els ken tar u Belgium ér ve za er tom u mishen yô, i na ve tom wase u nengen sha haregh la, maa se hide se yem shin Betel, ape m za er tom vea Gbaatom u Nengen sha Tomshiren la. Hii inyom i 1968 la zan zan inyom i 1980 la, i musan se tom kwa imôngo; kwagen se za er tom u ningir sha, kwagen shi i hide a vese shin Betel. Se va mase eren tom u nengen sha haregh hii ken inyom i 1980 la zan zan 2005.

Shin er ashighe kpishi i musan se tom nahan kpa, mayange hungur se er se tsegha ayol a ase sha ci u civir Yehova a ishima yase i môm la ga. Yange doo se kpishi u eren hanma tom u i na se cii, se na jighjigh ser ityom i lu musan se la cii lu sha ci u mzehemen u Tartor.

Kwaghôron u Janny: Kwagh u yange hemba sagher mo iyol yô, lu ian i i nam u zan ken Brooklyn vea Markus ken inyom i 1977, man Patterson ken inyom i 1997, shighe u gba u a za seer tsaase un ken tom u Kômatii u Nengen sha Branci la.

Kwaghôron u Markus: Ken inyom i 1982 la, i pav Janny, kpa kwagh za iyol ga. Anyom atar nga kar yô, tiônnongo ugen hen gar u Louvain, ken tar u Belgium, na se ijiir i tsan gbilin hen Iyou i Tartor ve la, sha kparyou ve u sha. Ken atô u anyom 30 cii, lu hiin je se zua a anijiir u se kaa ser ka u wase je la. Hanma iyange i Tomahar i se we ikyav u zan ma tiônnongo inya yô, i gba u me hungwa sha tsembe angahar 54, shi me hide me unde nahan kwa imôngo, sha u duen a ikyav! Sha iwasen i Aôndo yô, ken inyom i 2002 la, i ker gbenda sha er se lu a ijiir i tsan sha kparyou u shin inya yô. Shighe u m nyôr anyom a 78 la, i kaa ér se za er tom u ikpur pania hen geri u Lokeren, tiôntar u Flanders la. Saan se iyol kpishi er se lu eren tom u ikpur pania la shi se fetyô u eren tom shon hanma iyange yô.

Kwaghôron u Janny: Se uhar cii se er tom u pasen kwagh hanma shighe la hemba anyom 120 hegen! Se nenge a mimi u ityendezwa i Yehova a er a vese ér ‘mayange Una undu se ga,’ shi aluer se civir un sha mimi yô, ‘ma kwagh a ban se ga’ la.—Heb. 13:5; Dut. 2:7.

Kwaghôron u Markus: Shighe u se lu iyev la, se tsegha ayol a ase sha ci u Yehova. Mayange se ker uzegembaakaav sha ci wase ga. Ka se kegh iyol u eren nyityô tom i i ne se cii sha ci u se na jighjigh taveraa ser ka ijiir i se civir Aôndo shin ian i se civir un sha mi la i lu kwagh u vesen ga, kpa ka Yehova Aôndo u se civir la.