Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

I Gema U Vee?

I Gema U Vee?

“I̱ gema ne sha mgem u he u mhen wen.”—ROM. 12:2.

1, 2. Gbenda u i yese se, man ieren i ior mba hen ijiir yase ka i na se eren kwagh nena?

HANMÔ wase yô, ka nan eren kwagh er i yese nan la, man gbenda u ior mba hen ijiir i nan ve eren kwagh la. Se mba woho iyol sha inja yase; se mba ye akaayan a se soo la, shi se mba eren kwagh sha m-er wase. Se mba eren nahan sha ci u kape ijiir shin ior mba se vese hen atô ve la ve eren kwagh je la.

2 Nahan kpa, akaa nga a a hembe lun hange hange a kwagh u se tsough u yan shin ikyondo i se tsough u zeren la yô. U tesen ikyav yô, pe i yese se la, i tese se u nengen akaa agen ér ka a shami, agen di ka a shami ga. Kpa, akaa a mbagenev ve nenge ér ka shami la, mbagenev di ka ve nenge ér ka a sha mi ga. Ashighe agen ka se tsua u eren kwagh er imoshima yase i tese se la. Bibilo kaa ér ashighe kpishi ‘atôatyev a a lu a atindi ga la ka a eren akaa a a lu sha tindi la sha gbaaôndo.’ (Rom. 2:14) Kpa kwagh ne tese ér akaa a Aôndo a we tindi sha mi jighilii ga la yô, ka u se gbaa eren a tsô ser tsombor wase ngu eren shin ka kwagh u ior ve hembe eren hen ijiir yase yô shinii?

3. Ka atôakyaa ahar a nyi a ne ve i doo u Mbakristu vea gba dondon atindi a ior shin igbenda i ior ve hembe eren kwagh la tsô ga?

3 Atôakyaa a vesen nga ahar, a a ne ve i doo u Mbakristu vea er kwagh nahan ga yô. Hiihii yô, Bibilo kaa a vese ér: “Gbenda ugen sha mnenge u or yô, ka u lu vough, kpa mkur u u yô, ka igbenda i kuugh je.” (Anz. 16:25) Er se uumace se yen yô, se mba a tahav mbu fan kwagh u lun se a iwasen sha mimi, u una kôôm iaven i angahar a ase sha inja vough la ga. (Anz. 28:26; Yer. 10:23) Kwagh u sha uhar yô, Bibilo tese ér atindi man akaa a ior kpishi ve lumun a mi la cii due hen Satan, u a lu “aôndo u tar u ainge ne.” (2 Kor. 4:4; 1 Yoh. 5:19) Sha nahan yô, aluer se soo ser Yehova a lumun se shi a ver se yô, a gba u se dondo kwaghwan u i nger ken Mbaromanu 12:2 la.—Ôr.

4. Ka nyi se time sha mi ken ngeren nee?

4 Doo u se time sha atôakaa a hange hange a i nger ken Mbaromanu 12:2 la zulee. (1) Er nan ve i doo u se “gema”? (2) Mgem shon wa nyi man nyi kere? Man (3) Se er nan ve se gema? De se time nen sha mpin mban môm môm.

GBA U SE GEMA SHA CI U NYI?

5. Paulu yange nger mkaanem ma ken Mbaromanu 12:2 la sha ci u unô?

5 Apostoli Paulu yange nger Mkaanem ma ma lu ken washika na u hen Mbaromanu la sha ci u ikpelaior shin mba ve fa Aôndo ga la ga, kpa lu sha ci u Mbakristu mba i shighe ve mkurem a na imôngo la. (Rom. 1:7) A taver ve ishima ér ve gema mlu ve shi ve ‘de hingir inja i môm a tar ne ga.’ Sha ayange a Mbakristu mba ken Roma mbara, ior i “tar” la eren akaa sha atindi a Mbaroma man aeren a ve a ityôô kua sha anza a ve man sha mbamlu vev kpaa. Er Paulu a kaa ér “de hingir nen inja i môm” a ve ga yô, tese ér mbagenev yange ve lu henen shi eren kwagh er Mbaromanu nahan. Lu anzaaior a nyi nahan anmgbianev mba nomso man mba kasev tagher a mi sha ayange laa?

6, 7. Sha ayange a Paulu la, lu ican kpishi u lun Orkristu sha ci u nyi?

6 Nyian ne, ior ka vea za u za nengen akaa ken Roma yô, ve nenge a iwar i tse, kua atse u utempel man mbaagirigi mba anumbegh man akaamaan agen wue wue, a sha ayange a tsuaa la. Yange i maa akaa ne agen sha shighe u Mbakristu mba hiihii mbara je. Akaa ne wase se u seer fan kwagh u mlu u ior mba Roma mba sha ayange la, man er ngise ve eren kwaghaôndo la. Shi se fatyô u ôron ityakerada i yiase, i i nger sha kwagh u anumbe a pilagh a Mbaromanu eren la, man ayem a ve gbaan sha anyinya la, kua ityogholov vev mbi kuhwan sha atôakaa kposo kposo, agen lu a ijimbagh la. Heela tseegh ga, Roma yange lu ijiir i eren kpenga her i vesen, nahan igbenda lu kpishi i ior zuan a inyaregh yô.—Rom. 6:21; 1 Pet. 4:3, 4.

7 Shin er Mbaromanu lu a utempel kpishi mba ve ver mbaaôndo vev ker nahan kpa, yange ve ya ikyar a mbaaôndo mba ve civir la kôôsôô ga. Mbaromanu yange ve nenge ér kwaghaôndo cii har sha uiniongo, er mar ember man ikyu i eren man avese nahan. Lu akaa a ve eren ayange ayange yô. Nenge er yange a lu Mbakristu mba ve lu ken Roma la ican kpishi u palegh akaa ne yô. Ve kpishi yange i yese ve ken akaa ne, nahan gba u vea gema mlu ve la sha er vea hingir Mbakristu mba mimi yô. Shi gba u mgem ve ne una kighir sha iyange i i er ve batisema la ga.

8. Tar ne ka u nôngon ér ua vihi mlu u Mbakristu nyian nena?

8 Nyian kpa Mbakristu mba ken tar u bo, er Mbakristu mba ngise ve lu ken tar u Roma u tsuaa la nahan. Sha ci u nyi? Sha ci u jijingi u taregh ngu hanma ijiir sha tar nyian. (Ôr Mbaefese 2:2, 3; 1 Yohane 2:16.) Hanma iyange yô, tar ka u nôngon ér ua gema se se lu a asaren a u, man mhen u u, man aeren a u, nahan ka i lu u se ver ishima ga yô, se hingir ior i tar ne. Sha nahan yô, se mba a ityôkyaa i vesen i ungwan kwaghwan u Aôndo yange mgbegha Paulu nger ér se ‘de hingir inja i môm a tar ne ga,’ kpa “i̱ gema” se la. Nahan ka nyi i gbe u se ere?

KA NYI I GBE U SE GEMA KEN UMA WASE?

9. Or ka nan gema uma u nan sha igbenda i nyi ve nan kuma u a er nan batisemaa?

9 Or ka nana henen mimi u Bibilo shi nana dondon un yô, nan hii u vian ken jijingi. Maa nan de kwagh u nan lu henen la a gema nan. Ka nan de aeren a kwaghaôndo a mimi ga la, kua inja i dang i ngise nan lu a mi la, nahan nan hingir u dondon ieren i Kristu. (Ef. 4:22-24) Hanma inyom yô, ka i saan se iyol u nengen er ior dubu uderi imôngo sha tar ka ve gema uma ve, nahan i er ve batisema u tesen ér ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova Aôndo yô. Kwagh ne ka a na i saan Yehova iyol je ka u henen a hen ga. (Anz. 27:11) Nahan cii kpa, doo u se pine ser: Ka cii igbenda i i gbe u or a gema sha mi laa?

Gba u ior kpishi vea de aeren a tar u Satan ne, vea gema mlu ve (Nenge ikyumhiange i sha 9 la)

10. Mgem u or geman uma u nan la kaha a u sôron inja i nan tseegh la nena?

10 Nahan kpa, u or geman mlu u nan la ka u vesen ken jijingi shin sôron inja tseegh ga. Ikyav i tesen yô, alaghga mbakasuav vea kaa ér ve “sôr” kwagh ugen u ve teen yô, ve hide ve er, kpa a lu kwagh la her. Alaghga vea seer kwagh u he sha mi môm di tsô, maa vea tôô a wa ken katôn u ve er a hembe engem ashe yô. Dikishenali i pasen asember a ken Bibilo igen pase inja i ishember i “gema,” i i ter ken Mbaromanu 12:2 la ér, ka u or geman mhen u nan sha tahav mbu icighan jijingi. Sha nahan yô, mgem u i gbe u Orkristu nana gema la ka u den aeren a bo man iliam i dang man ijimba tseegh ga. Mbagenev mba ve lu a mfe u Bibilo ga la kpa ka ve nôngon u palegh akaa ne. Nahan gba u Mbakristu vea gema nena?

11. Paulu yange tese ér or ka nan gema nena?

11 Paulu nger wener: “I̱ gema ne sha mgem u he u mhen wen.” Bibilo ka ia ter ishember i “mhen” la yô, ngi i ôron kwagh u isharen yase man ieren yase kua tahav mbu mhen wase. Ken washika u Paulu nger hen Mbaromanu la, a vande pasen kwagh u ior mba ve lu a “mhen u a lu u injaagh ga yô.” Ambaaior ne iv a “hanma inja i ifer man kwaghbo man hua u eren man kwaghvihin, ve mgbough a iwuhe man iwoo-or, man num man atseregh,” man anza a bo agen kpaa. (Rom. 1:28-31) Ka nahan man Paulu lu taver mba yange i yese ve ken mlu ne kpa ve va hingir mbacivir Aôndo la ishima ér ve ‘gema sha mgem u he u mhen ve’ ye.

‘Dugh nen hanma ishima i nyoon man iyugh man u zôhôn genger genger man ityuhwanev ken a ven kera.’—Ef. 4:31

12. Ka mhen u nyi u nenge ior kpishi ve lu a mi nyiana, man mhen ne una fatyô u bulan Mbakristu nena?

12 Kwagh er vihi yô, se mba shin tar ne vea ior mba ve lu kwaghmôm a mba Paulu a er kwagh ve la yô. Ka ve hen ér hegen mba kera dondon atindi man akaawan a Aôndo ga, shi u eren nahan la ka u kighir mbagenev. Atica man mbamaren kpishi ka ve na mbayev ian i eren hanma kwagh u ve soo cii. Ka ve kaa a ve je ér hanmaor ngu a ian i tsuan kwagh u nan soo yô, u dedoo shin u bo. Ambaaior ne na jighjigh ér gbenda môm u or a fatyô u fan kwagh u dedoo man u bo je kpa ngu ga. Ior kpishi mba ve kaa ér ve na Aôndo jighjigh la je kpa, mba henen ér gba u vea er kwagh u Aôndo a kaa ér ka u vough la keng ga. (Ps. 14:1) Ieren ne ia fatyô u vihin Mbakristu mba mimi a Aôndo. Aluer se ver ishima ga yô, alaghga se hingir u vendan kwaghwan u nongo u Yehova, shi gban ahon sha hanma kwagh u i er ken tiônnongo sha ishima yase ga yô. Shin alaghga se huna kwagh u Bibilo i we sha kwagh u iemberyolough man Intanet man u zan yunivasiti la je kpaa.

13. Gba u se gbidye kwar sha mlu wase sha mimi sha ci u nyi?

13 Nahan yô, aluer se soo u dondon tar ne ga yô, a gba u se gbidye kwar sha aeren a ase man mbamnenge asev man mbaawashima asev kua akaa a a gbe se ishima la sha mimi. Alaghga ambaakaa ne aa due ken igbar ga. Mbagenev vea kaa a vese ér se mba eren ka doon. Nahan kpa, ka se ayol a ase se fa, aluer se de kwagh u se hen ken Bibilo la gema se sha igbenda ne, shi se mba geman zan her ye.—Ôr Yakobu 1:23-25.

ER SE GEMA MLU WASE YÔ

14. Ka nyi ia wase se ve se gema uma wase sha igbenda i i gbe u se gema laa?

14 Ka or u se lu kimi la jim jim je ka i gba u se gema ye. Nahan cii man se gema yô, saa se lu a kwagh u una wase se u geman mlu wase u kimi la. Ka nyi ia wase se u eren nahana? Zum u se hen Bibilo se fe kwagh u Yehova a soo ér se er yô, ka gbenda u se dondo kwagh u se hen la ka u tese er ishima i yase i lu kimi, man akaa a i gbe u se nyôôso ve se er kwagh u a ‘lu u vough,’ sha ishima i Aôndo la ye.—Rom. 12:2; Heb. 4:12.

15. Yehova ka una maa se yô, se gema nena?

15 Ôr Yesaia 64:8. Injakwagh i profeti Yesaia a er heen ne tese se kwagh u hange hange, u i gbe u se fa yô. Yehova, u a lu Ormaan la, ka a maa se mba se lu inyatyuu ne nena? Ka mluyol wase ngu a gema, ér se hemba doon a ashe shin se hemba doon u kenger ga. Yehova ka a gema se ken jijingi. Aluer se lumun ser a maa se yô, una gema mlu wase u kimi la, inja na yô, una wase se u geman gbenda u se nengen kwagh, shin se henen kwagh la. Man ka kwagh u una wase se se venda ieren i taregh je la. Kpa Yehova ka a maa se nena?

16, 17. (a) Pase kwagh u ormaan ka nan er a inyatyuu i nan soo u maan ikyagh ki injaa a mi yô. (b) Mkaanem ma Aôndo ka ma wase se se gema se hingir Yehova ikyagh ki tomov ki injaa nena?

16 Cii man ormaan nana maa ikyagh ki doon ashe yô, ka i gba u nana maa sha inyatyuu i i doo tsembelee yô. Nahan kpa, akaa nga ahar a ka i gba u nana er yô. Hiihii yô, ka i gba u nana ôô inyatyuu la, nana dugh hanma kwagh u dang sha mi kera. Nana been yô, i gba u nana nungwa mngerem sha mi akuma akuma, shi nan kume i tsembelee sha er ia tiher a doo u maan kwagh a mi yô.

17 Umbur wer ormaan ka nan hôr inyatyuu la sha mnger, shi nan nungwa mngerem sha mi nan kume tsembelee, sha er ia tiher a doo u maan kwagh a mi yô. Maa nan maa kwagh u nan soo la cii a mi, ka a lu ikyagh ki ki lu ican kpishi u maan je kpaa. Er mngerem ka ma gema inyatyuu nahan, kape Mkaanem ma Aôndo kpa ka ma gema se je la. Shighe u yange se hii u henen kwagh u Aôndo la, Bibilo wase se se de u henen kwagh er tar u henen la, se gema henen kwagh er Aôndo nahan. Nahan Aôndo gema se se hingir un ikyagh ki tomov ki injaa. (Ef. 5:26) Ka i shi umbur se ér se ôron Bibilo hanma iyange shi se zaan mbamkombo mba Mbakristu hanma shighe. Er nan ve ka i shi taver se ishima ér se eren akaa nee? Ka sha ci u, aluer se mba eren nahan yô, se mba nan Yehova ian ser a maa se.—Ps. 1:2; Aer. 17:11; Heb. 10:24, 25.

Aluer u gema mlu wou yô, kwagh ne una wase u u hemba fan u sôron mbamzeyol ou hegen (Nenge ikyumhiange i sha 8)

18. (a) Aluer se soo ser Mkaanem ma Aôndo ma gema se yô, gba u se ôron ma shi se gbidyen kwar sha mi sha ci u nyi? (b) Ka mbampin mba nyi vea wase se?

18 Nahan kpa, cii man Mkaanem ma Aôndo ma gema se yô, a gba u se er kwagh a hemba di u ôron ma shi henen kwagh ker tseegh tsô la. Ior kpishi mba er Bibilo, nahan ve fa kwagh u i̱ er yô. Alaghga tsô u vande duen kwaghpasen u za tagher a ambaaior ne. Mbagenev je yô, ka ve kimbir avur a Bibilo agen ken ityou. Kpa ashighe kpishi kwagh ne ka a gema gbenda u ve henen kwagh shin ve eren kwagh ken uuma vev la kpee ga. Sha ci u nyi? Sha ci u, cii man Mkaanem ma Aôndo ma gema or yô, ka i gba u nana de ma ma a nyôr nan ken ishima. Sha nahan yô, doo u se tôô shighe se gbidye kwar sha kwagh u se lu henen la. Doo u se pine ayol a ase ser: ‘M na jighjigh mer kwagh u m lu henen ne ka ityesen i kwaghaôndo igen tseegh tsô ga kpa? M nenge er ityesen ne i lu i mimi kpa? Heela tseegh ga, m tesen mbagenev kwagh u m lu henen la tseegh shinii, mo kpa ka m er kwagh u m tesen ve laa? Ka m nenge mer kwagh u m lu henen la ka Yehova iyol na a lu lamen a mo kpa?’ Aluer se mba gbidyen kwar sha amba a mpin ne yô, kwagh ne una wase se u kporom ikyua a Yehova, shi una hemba doon se ishima kpaa. Aluer kwagh u se hen la nyôr se ken ishima yô, una mgbegha se u geman mlu wase.—Anz. 4:23; Luka 6:45.

19, 20. Aluer se mba dondon kwaghwan u Bibilo yô, a wase se nena?

19 Aluer se mba ôron Mkaanem ma Aôndo shi gbidyen kwar sha mi hanma shighe yô, kwagh ne una wase se se za hemen u eren kwagh u Paulu a kaa la, ér: “Dugh tseor kua aeren a na la kera, . . . haa orhe iyol u ka i sôr un hegh sha u una lu a kwaghfan” yô. (Kol. 3:9, 10) Aluer se kav kwagh u Bibilo i tese la tsembelee shi se dondo kwagh u se hen la yô, kwagh ne una mgbegha se se haa orhe iyol, u una fatyô u kuran se sha ikyev i uhôn mba Satan la.

20 Apostoli Peteru umbur se ér: “De kera geman nen ayol a en sha inja i asaren a tsuaa . . . la ga, lu nen er ônov mba wan ikyo nahan . . . Lu nen uicighanmbaiorov ken mlu wen cii.” (1 Pet. 1:14, 15) Ngeren u a dondo ne una pase se er Yehova una ver se doo doo, aluer se nôngo sha afatyô wase cii se gema mhen wase man ieren yase yô.