1, 2. Ka i doo u tsuan akaa a u soo u eren la iyol youwee, man u nenge akaa agen a u tsough u eren ken uma wou la nena?

HANMA iyange ka se tagher a akaa kpishi a i gbe u se tsua u eren yô. We u nenge kwagh u tsuan akaa a u soo u eren la nena? Ka i girim ior mbagenev iyol u tsuan akaa a ve soo u eren la ayol a ve. Ka ve hen ér gba u vea tsua hanma kwagh u ve soo u eren la ayol a ve, nahan mba soon ér or a tsua kwagh sha ci ve ga. Kpa ior mbagenev di yô, ka ve cia u tsuan akaa a a lu a vesen la ayol a ve. Nahan ka ve vihi inyaregh kpishi sha u keren kwaghwan ken ityakerada shin hen mba wasen ve mhen.

² Se mbagenev kpishi se tile sha kur. Se fa er akaa agen se yen u tsuan ayol a ase yô; nahan kpa, shi se nenge ser akaa nga kpishi a i gbe u se ayol a ase se tsua u eren yô. (Gal. 6:5) Kpa, alaghga se fa er akaa agen ka se tsua u eren, kpa i lu sha kwaghfan shin sha gbenda u a wase se ga yô.

3. Ka akaawan a nyi aa wase se u tsuan akaa a se soo u eren la, kpa ka mtaver u nyi a lu ken kwagh ne?

³ Er se lu mbacivir Yehova yô, doo se kpishi er Yehova a ne se akaawan a aa wase se u tsuan akaa kpishi, a a lu hange hange ken uma wase la sha inja yô. Se fa ser, aluer se dondo akaawan la yô, se tsua akaa a se soo u eren la sha gbenda u a doo Yehova, shi se kpa a lu se a iwasen yô. Nahan cii kpa, alaghga se tagher a akaa agen a Mkaanem ma Aôndo ma pase se kwagh u se er sha mi jighilii ga yô. Nahan se tsua kwagh u i doo u se er la nena? U tesen ikyav yô, se fa er i doo u se ii ga yô. (Ef. 4:28) Kpa ka nyi jim i lu ivi? Aluer or tôô kwagh u ikyoogh ga, shin nan tôô un sha ci u ican kôr nan shin sha ma ityôkyaa igen yô, ngura kera ka iv ga zee? Se er nan ve se tsua akaa a i pase se kwagh u a wang ga la sha injaa? Ka nyi ia wase se u eren kwagh ne?

4. Ashighe agen ka a gba u se tsua kwagh u se er yô, ka i wa se kwagh ér nyi?

⁴ Aluer se kaa a Orkristu ugen ser se soo u tsuan kwagh u hange hange u se er yô, alaghga nana kaa a vese ér gba u se nenge sha kwagh u se soo u eren la doo doo. Kwaghwan u nan la ka u dedoo. Bibilo ta se icin sha kwagh u torough eren kwagh la kaa ér: “Hanma or u nan torough kwagh yum yô, ka ken ibanave nan lu zan ye.” (Anz. 21:5) Kpa se lu a mnenge u mimi sha kwagh nena? Ka sha u tôôn shighe, henen sha kwagh zutuu, shi eren kwagh akuma akuma, man sha kwaghfan tseegh shinii? Akaa ne cii nga a wase se u tsuan kwagh u se soo u eren la sha inja, kpa gba u se er kwagh a hemba di u lun a mnenge u mimi tseegh tsô la.—Rom. 12:3; 1 Pet. 4:7.

5. Se mba a mnenge u mimi za bee ga sha ci u nyi?

⁵ Mô wase môm kpa i mar nan a mnenge u mimi za bee ga. Sha ci u nyi? Sha ci u se cii i mar se ken isholibo kua ken myen, nahan se mba vough sha iyol shin sha mhen vindi vindi ga. (Ps. 51:5; Rom. 3:23) Heela tseegh ga, se mbagenev kpishi yange se lu môm ken ior mba Satan “pir” ve ashe a asema yô, nahan se fa kwagh u Yehova man atindi a na a perapera la ga. (2 Kor. 4:4; Titu 3:3) Nahan yô, aluer se mba tsuan akaa er se nenge i doo se la tseegh yô, se lu tsughun ayol a ase, sea vande henen sha mi nan nan je kpaa.—Anz. 14:12.

6. Ka nyi ia wase se u lun a mnenge u mimi?

⁶ Shin er se yen sha iyol man sha mhen nahan kpa, Yehova, Ter wase u sha la, ngu vough sha hanma gbenda cii. (Dut. 32:4) Kwagh er doo yô, a na se kwagh u una wase se ve se gema gbenda u se henen kwagh la, se hingir u lun a mnenge u mimi yô. (Ôr 2 Timoteu 1:7.) Er se lu Mbakristu yô, se soo u henen shi eren kwagh sha inja. Gba u se hen u kôôm mhen wase man asaren a ase, nahan henen shi nengen shi eren kwagh er Yehova nahan.

7, 8. Ôr kwagh u a tese ér shighe u mbagenev ve lu zan se iyol, shin se lu tagher a mbamtaver je kpa se fatyô u tsuan kwagh u vough yô.

⁷ Nenge ase sha ikyav ne. Ior kpishi mba ve yem shir ken ityar igen yô, ka vea maren wan yô, ve hide a mi ve za na ior vev ken ya ér ve koson ve, sha er vea za hemen u eren tom, zuan a inyaregh ken ityar i ve lu shir ker la yô. * Kwase ugen u yem shir nahan yô, yange mar wannomso u doon ishima. Hen shighe ne, hii Bibilo i henen shi lu vesen ken jijingi doo doo kpaa. Azende a na man ior nav gba zan un vea nom na iyol ér ve̱ yem a wan ve la ve za na mbamaren vev ken ya. Nahan kpa, kwaghhenen la yange wase kwase la u kaven ér Aôndo wa ve mbamaren tom u nengen sha ônov vev. (Ps. 127:3; Ef. 6:4) Una dondo ieren i ior kpishi nenge ér ka i vough ne shinii, una dondo kwagh u lu henen ken Bibilo la, una wa ibanave kua tarnahan ikyo ga? I lu we nahan, yange ma u er nena?

⁸ Er mbagenev lu zan gumkwase ne iyol yô, ishima za un iyol kpishi, nahan a sôn Yehova ken msen ér a tese un kwagh u una er yô. Yange lamen a anmgbian u kwase u lu tesen un Bibilo la, kua anmgbianev mbagenev ken tiônnongo sha kwagh ne yô, a hii u kaven mnenge u Yehova sha ikyaa ne. Shi yange time sha ican i mbayev ka ve ya ken ishima zum u i pav ve a mbamaren vev shighe u ve lu vesen a vese la kpaa. Er Ruamabera, shi gbidi kwar sha ikyaa ne zulee yô, a mase kuren ér doo u una na orgen wan na ér nana nenge sha mi ga. Nom na kpa yange nenge er anmgbianev mba ken tiônnongo lu nan ve iwasen, shi wan la lu gbong gbong shi  saan un iyol kpaa yô. Sha nahan yô, a lumun ér i hen Bibilo a na, shi hii u zan mbamkombo vea kwase na.

9, 10. Inja i u lun a mnenge u mimi la ér nyi, man se er kwagh ne nena?

⁹ Se tese ikyav môm tsô, kpa se kav er u se lun a mnenge u mimi la i hembe di u eren kwagh u a doo se, shin mbagenev ve nenge ér a hemba doon, shin hemba ngun zange la yô. Ishima yase i i yen la ngi er agogo a a gbe leti shin a yevese kpishi nahan. Aluer se mba nengen shighe ken imba agogo ne yô, se nyôr ken zayol u vesen. (Yer. 17:9) Gba u se de ser atindi a Aôndo a a gbe inya ga la a sôr ishima yase, i gema eren tom sha inja.—Ôr Yesaia 55:8, 9.

¹⁰ Sha ityôkyaa injaa ne yô, Bibilo wa se kwagh ér: “Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga. Umbur Un sha ijende you cii, Un kpaa Una kôôm igbenda you.” (Anz. 3:5, 6) Time ase sha ishember i “de yier sha mkav wou ga” la. I vande teren i cii i kaa ér “umbur [Yehova]” ye. Ka Un a lu a mnenge u mimi jim jim ye. Sha nahan yô, shighe u se soo u tsuan kwagh u se er cii yô, gba u se ôr Bibilo sha er se kav mnenge u Aôndo sha kwagh shon yô. Maa se er kwagh u a zough sha kwagh u se hen la. Inja na yô, aluer se mba nengen kwagh er Yehova nahan yô, tese ér se mba a mnenge u mimi.

11. Ka kwagh u vesen u nyi una wase se ve se tsua akaa a se soo u eren la sha kwaghfana?

¹¹ Ka zange u henen u tsuan akaa sha kwaghfan shi eren a ga. Ka i hemba lun mba ve sember fan mimi shin ve hii u vesen ken jijingi la ican u eren kwagh ne cii. Nahan cii kpa, mba Bibilo i yer ve ér anikyundanev mba ken jijingi ne vea fatyô u zan ikyura. Nenge ase er wanikyundan ka nan hen zende yô. Ashighe kpishi kwagh u vesen u ka a wase nan yô, ka u tôôn angahar kure kure, shi eren nahan kwa kimbir kimbir. Kape wanikyundan u ken jijingi u nan soo u tsuan akaa sha kwaghfan la kpa kwagh u nan a lu je la. Umbur wer apostoli Paulu yange pase kwagh u ior mba ve vie ken jijingi la ér “ka ve mba ve er tom sha mkav u ken ishima, [i] hoghor ve u paven kwagh u dedoo a kwagh u bo” yô. Ishember i “er tom” man “hohgor” la ngi tesen ér gba u se za hemen u  nôngon kwagh. Nahan gba u mba ve fe mimi ica i lu a gba ga la vea za hemen u nôngon kpoghuloo, tsuan akaa a vea er la sha kwaghfan.—Ôr Mbaheberu 5:13, 14.

12. Se er nan ve se hen u tsuan akaa sha kwaghfana?

¹² Er se vande ôron nahan, hanma iyange ka i gba u se tsua akaa kpishi a se er yô, a vesen man a kiriki. Kwaghtôvon ugen kaa ér aluer se er akaa deri yô, akaa a hemban 40 ker ka i lu a se vande henen sha mi ga, kpa se er sha ci u hoghor se u eren nahan yô. Ikyav i tesen yô, hanma iyange ka i gba u se tsua ikyondo i se huwa yô. Alaghga u nenge wer kwagh ne ka kwagh u kiriki, nahan u gba tôôn ikyondo tsô u huwa, a u henen sha mi shio, hemban je yô shighe u i lu u fele fele yô. Nahan kpa, ka hange hange u u vande henen fan aluer ikyondo la kuma sha or u civir Yehova yô. (2 Kor. 6:3, 4) Shighe u u lu yamen akondo yô, alaghga u hen sha gbenda u i kor ma ikyondo i i sember duen a mi shin i i ze gwa yô. Nahan kpa, aluer i̱ gema i taver ishe, shi ngi akuma akuma ga di ye? Aluer se mba tsuan akaa ne nahan sha inja yô, kwagh ne una tsaase mkav wase u ken ishima la, nahan akaa a a lu a vesen la je kpa se kôrcio u tsuan a sha kwaghfan.—Luka 16:10; 1 Kor. 10:31.

13. Gba u se lu a nyi ve, a wase se u eren akaa a se tsough laa?

¹³ Se cii se fa er u tsuan kwagh u dedoo la i lu kposo a u nôngon kpoghuloo eren kwagh shon u se tsough la yô. U tesen ikyav yô, mbagenev soo u den taav u man kpa ve kanshio sha ci u ve kange ishima u den ga. Gba u se kange ishima u eren kwagh u se tsough la ve se fatyô ye. Mbagenev na jighjigh ér isharen i se lu a mi tsung u eren kwagh la ngi er igbilayolough nahan. Ka sea karen iyol hanma shighe yô, igbila yase i hemban taver a taver. Aluer se mba eren nahan ga yô, ia vôr shin ia kpe. Nahan yô, ka nyi ia wase se ve se nôngo kpoghuloo se taver isharen i se lu a mi u eren kwagh u se tsough laa? Aluer se mba suur sha Yehova yô, a wase se.—Ôr Mbafilipi 2:13.

14. Paulu yange lu a agee a eren kwagh u fa ér doo u una er la sha ci u nyi?

¹⁴ Kwagh ne yange er Paulu, nahan a hen kwagh ker. A kaa ér: “Kwagh yô, saren mo kpa u eren a er kwagh u doon yô, ka ga.” Yange fa kwagh u soo u eren shin kwagh u doo u una er yô, kpa ashighe agen kwagh ugen a yange un u eren kwagh shon. Yange ôr kwagh cia ashe ga, a kaa ér: “Or u ken a mo u ker atô la ngu lumun atindi a Aôndo saan saan je. Kpa m ngu nengen a tindi ugen ken alegh a am kpaa, ngu nôngon num a tindi u ken mhen wam, ngu kôron mo yemen a mo uikyangen sha ikyev i tindi u isholibo u a lu ken alegh a am la.” Kwagh yange hemba un shinii? Mayange ga. A pase wener: “I̱ wuese Aôndo sha Yesu Kristu Ter wase!” (Rom. 7:18, 22-25) A nger ijiir igen a kaa ér: “M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.”—Fil. 4:13.

15. Gba u se kange ishima u eren kwagh u vough sha ci u nyi?

¹⁵ Jighilii yô, aluer se soo u eren ishima i Aôndo yô, gba u se tsua u eren kwagh u a lu u vough la, shi se kange ishima u eren un kpaa. Umbur kwagh u Eliya yange kaa a mbacivir Baal man Mbaiserael mba vendan mimi sha Uwo u Karmel la. A kaa a ve ér: “Shi nan je, man né de u lun asema ahara? Aluer TER A lu Aôndo yô, dondo nen Un; a lu Baal yô, dondo nen un.” (1 Utor 18:21) Ônov mba Iserael yange ve fa kwagh u gba u vea er yô, kpa ve lu ‘asema ahar.’ Ayom imôngo ken ijime la, Yosua ver ikyav i dedoo i lu kposo a kwagh u Mbaiserael er la, a kaa a ve ér: “Aluer, u civir TER, á lu ne kwagh u bo yô, tsua nen u i lu ne ka civir la nyian, . . . kpa mo a ya wam cii yô, ka TER sé civir Un ye.”  (Yos. 24:15) Ka nyi yange i due ken kwagh u Yosua kange ishima u eren nee? Un man mbagenev mba yange ve dondo un ijime la cii ve nyôr ken Tar u Ityendezwa, “tar u dumbur a atumbabua man iyough la.”—Yos. 5:6.

16, 17. Pase mbamtsera mba ka sea tsua u eren ishima i Yehova ve, se fatyô u zuan a mi la.

¹⁶ Nenge ase ikyav igen i sha shighe wase ne kpaa. Anmgbian ugen u a sember eren batisema yô, vôso kwase mar ônov utar. Iyange igen yô, orgen u ve eren tom imôngo yô, kaa a anmgbian ne ér vea mough vea za er tom hen kômpeni ugen ape a hemba kimbin ve inyaregh shi vea hemba zua a mbamtsera kpaa yô. Anmgbian wase ne hen sha kwagh ne zulee shi er msen kpaa. Yange vande lun a tom u i kimbin un inyaregh kpishi ga yô, sha er una zua a ian i zan mbamkombo shi duen kwaghpasen vea tsombor na sha iyange i Sati man Lahadi yô. Tsô a gbidye kwar sha kwagh ne sha mimi, nahan a kav ér aluer un lumun u eren tom u he ne yô, alaghga shighe a kar kpishi je ve una fatyô u eren akaa ne ye. I lu we yô, ma u er nena?

¹⁷ Anmgbian ne venda tom u he la sha ci u a nenge mbamtsera mba ken jijingi hemba gban un kwagh a inyaregh ki a kimbi un kpishi la. U nenge wer yange va hingir u vaan afanyô sha kwagh u tsua u eren nee? Mayange ga. Yange nenge mbamtsera mba ken jijingi hemba wasen un vea tsombor na, a zegeinyar u a kimbin un la. Yange saan un vea kwase na iyol kpishi zum u wan ve u kwase u vesen u lun anyom pue la kaa a ve ér, ve man anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo kua Yehova cii, ve doo un ishima kpishi la. Shi a kaa ér un soo u tseghan iyol na sha ci u Yehova shi eren batisema. Ikyav i dedoo i ter na tese sha u veren mcivir u Yehova hiihii la wase un kpen kpen!

18. Gba hange hange u se tsua akaa a se soo u eren hanma iyange la sha kwaghfan sha ci u nyi?

¹⁸ Yesu Kristu hemen ior mba Yehova ken tar u Satan ne anyom imôngo hegen, er Mose yange hemen Mbaiserael ken taaikyôngo nahan. Ica a gba ga tsô a tim tar u Satan ne, nahan Yesu una hemen mbadondon un, una nyôr a ve ken tar u he u perapera la, er Yoshua kpa yange hemen Mbaiserael nyôr a ve ken Tar u Ityendezwa la nahan. (2 Pet. 3:13) Er iyange la i zulum yô, aluer se mba a mbamhen mba ngise se lu a mi shin gbenda u se eren kwagh, shi se yem keren u eren akaa a ngise gba se ishima shin se wa ishima u eren la yô, se lu eren kwagh sha kwaghfan ga. Ka shighe u i doo u se hemba fan ishima i Aôndo wang je ne. (Rom. 12:2; 2 Kor. 13:5) Yô, akaa a u lu tsuan u eren hanma iyange la a̱ tese ér u kuma u va zuan a averen a tsôron a Aôndo a ver sha ci wase la.—Ôr Mbaheberu 10:38, 39.