SHIGHE u i lôhô ior ér ve za er zege angwe u pasen kwagh u Tartor sha ayange ataankaranyiin ken uwer u Agusutu man Setemba, inyom i 1929 la, mbapasenkwagh mba hemban iorov 10,000 mba sha ajiir wue wue ken tar u Amerika vengese. Mbapasenkwagh mban yange ve na ior ityakerada man antyakeradav kuma 250,000. Mbagenev ken mba ve za kwaghpasen ne la, lu upania mba kuman er iorov dubu môm nahan. Iyenge ve ne yange i vese kpishi je! Tom Wase ú Tartor u i gberen hen shighe ne la kaa ér iyenge i mba eren pania, i i seer hii ken inyom i 1927 zan zan 1929 la “kpilighyol je gande.”

Ken mbee u inyom i 1929 la, inyaregh za ibyan. Sha iyange i Tomahar, Oktoba 29, 1929 la kwagh u vihin tsung er. Yange ishe akaa hii u gban ken kômpeni u nengen sha kwagh u yamen akaa sha inyar teen, u ken kpentar u New York la, nahan kwagh ne za hemen zan zan tar cii hingir u nyôron ken ibanave i vesen. Ubanke udubu imôngo kera lu a inyaregh ga. Ishule kpa ior kera lu a inyaregh ki kahan ga. Ikyômpeni i vesen i varen akaa de u eren tom. Ior umiliôn imôngo kera lu a tom ga. Ken inyom i 1933 la, ior kpishi kera lu a inyaregh ki kimbin haya ga, nahan hanma iyange yô, i zenda ior ken uyaav mba kuman dubu môm.

Upania mba ve pasen kwagh hanma shighe mban er nan hen imba shighe nee? Kwagh môm u yange wase ve yô, ve lu a anyou u kpelan zenden a mi u ve tsaan ker yô. Anyou u kpelan zenden a mi u i kimbin haya sha mi ga shi kpandegh kpa i ngohol sha mi ga ne, wase upania kpishi u eren tom ve u pasen kwagh la a u vihin inyaregh cuku tseegh tsô. * Shi a luun shighe u mkohol u vesen yô, ya ne a hingir ve hôtel u tsan. Ken inyom i 1934 la, i pase ken Tom Wase ú Tartor vighe vighe er a er anyou ne una lu cuku, kpa una gema a lu a akaa a nan mkpeyol, er mngerem man setov man angambe, man kwagh u yangen uwuhe nahan yô.

Mbapasenkwagh mba fan igbenda i nôngon a uma mba sha tar cii, hii u varen ayou a kpelan zenden a mi ne. Anmgbian Victor Blackwell kaa ér: “Noa yange vande lun a mfe sha kwagh u tso u gban ga, mo kpa m vande lun a mfe sha kwagh u varen anyou u kpelan zenden a mi la ga.” Kpa yange kôrcio u varen anyou ne.

Anmgbian Avery Bristow vea kwase na Lovenia kpa yange ve lu a anyou u kpelan zenden a mi ne. Avery kaa ér, “M lu er kurugh u ken igbende nahan. M zenden a ya wam.” Bristow man kwase na yange ve eren tom pania imôngo vea anmgbian Harvey Conrow man kwase na Anne, mba ve lu a anyou u kpelan zenden a mi, u i er kpekpe na sha ukôtôn mba i cir kootar sha mi yô. Hanma shighe u vea mough a anyou ne yô, abamber a ukôtôn mban agenegh a osough a gba. Avery kaa ér, “Mayange or môm lu a nenge imba iyou la ga, shi hii shighe la je zan zan hegen or ngu a nenge a imba la ga!” Kpa Avery kaa ér Conrow vea kwase na man ônov vev mbauhar mbara cii yange ve lu “tsombor u hemba saan u iyol cii yô.” Anmgbian Harvey Conrow nger ér, “Kwagh môm yange ban se ga, shi se nenge er Yehova lu kuran se ken tom na, lu wan se ikyo, shi tesen se dooshima yô.” Ken masejime yô, Conrow vea kwase na man ônov vev mbauhar mbara cii za Makeranta u Gileadi, shi i tindi ve u za eren tom u mishen ken tar u Peru.

Tsombor u Battaino kpa eren pania. Yange ka va hingir u Giusto vea kwase na Vincenza vea lu a ônov yô,  ve gema mato ugen u i var ken inyom i 1929 la hingir ya ve. Ya ne hemba doon a utenti mba ve vanden tsan ker la, nahan a “lu ve er ka hôtel u doon tsung” nahan. Mba maren wan ve u kwase u kiriki la yô, ve za hemen a tom u doo ve kpishi u eren la, ve lu pasen ior i Italia mba ve lu ken tar u Amerika la kwagh.

Ior kpishi lu ungwan loho u dedoo ne, kpa atsanaior man mbalun a tom ga faan zuan a inyaregh ki eren iyua sha ityakerada i pasen Bibilo a mi i i naan ve la ga. Kpa ve geman ve eren iyua ne sha akaa agen atô kposo kposo. Upania uhar mbagenev yange ve nger akaa kposo kposo a mbalun a isharen na ve la kuma 64. Ve hingir a akaa “vôôr er ka ikyav mbi teen ken shôôpu nahan.”

Anmgbian Fred Anderson yange zua a orsule ugen u na un ajingi a ngô na ér a na un ityakerada yô. Ze hen sule ugen yô, a zua a orgen u sar un u ôron ityakerada yase yô. Kpa or shon gema kaa a na ér, “M ngu a ajingi a ôron takerada a mi ga.” Nahan a na or shon ajingi a orsule ugen yange er iyua a mi la. Or ne we ajingi ne yô, a ôr takerada a mi tsembelee, nahan a er iyua sha ityakerada man ajingi la cii.

Anmgbian Herbert Abbott di yange zenden a keji i cuku igen i wan ikyegh ker shin mato na. A naan un ankyeev utar shin unyiin ken kwaghpasen yô, a yem a za tee shin kasua, maa a gema inyaregh ki a zough a mi la a yam mkurem ma haan ken mato. A nger ér: “Ashighe nga a yange se lu a inyaregh ga kuaa yôô? Een, kpa se de ser kwagh ne yange se kwaghpasen ga. Mkurem yange ma a lu se ken mato yô, se yem kwaghpasen, se suur sha Yehova ser a wase se.”

Er ior mba Yehova suur sha a na shi kange ishima u eren tom na yô, a lu a ve sha ashighe a ican la cii. Shighe ugen la anmgbian Maxwell Lewis vea kwase na Emmy war ku shin anyou ve u kpelan zenden a mi la sha ikyughur. Yange mba dugh shimi nahan maa ijeverahumbe igen daar kon va gba sha mato shon tôndo un ker atôôn ahar. Maxwell nger wener: “Akaa ne yange se tom ga, a lu uaikyôr di tsô, shi mayange se hen sha kwagh u den tom u se lu eren la kpaa ga. Tom lu her kpishi, shi se wa ishima u eren u kpaa.” Er Maxwell man Emmy kange ishima u den tom ga, shi azende a ve a lun a dooshima kpa na ve iwasen yô, ve hide ve sôr anyou ve u kpelan zenden a mi la.

Ken ayange a ase a ican ne kpa, Mbashiada mba Yehova umiliôn imôngo mba tseen asema ka ve na ayol a ve u eren Yehova tom. Er upania mba sha ayange a tsuaa la nahan, se kange ishima ser se za hemen u eren tom u pasen kwagh ne zan zan Yehova una kaa ér se er u kuma.