1, 2. Er nan ve aie a de ishar nyiana, man ior mba eren aie ne nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

SE MBA ken tar u icugh man aie ve de ishar yô. Kpa kwagh ne a de kpiligh se iyol ga. Bibilo pase wang ér Satan Diabolo ka or u a fe aie u eren tsung yô; man gema ka un a lu hemen tar ne ye. (1 Tim. 2:14; 1 Yoh. 5:19) Er se zurum a mkur u botar ne yô, ishima seer vihin Satan sha ci u “shighe na a kera vese ga yô.” (Mpa. 12:12) Nahan se ver ishima ser mba Diabolo a hemen ve la vea lu hemban eren aie cii. Hemba hangen ve u tsughun mba ve lu suen mcivir u mimi la cii.

² Ashighe agen mbaabaver ka ve ôr akaa a aiegh jighilii sha mbacivir Yehova kua mkaanem ma ma a na kwagh ve una tsume mbagenev yô. Ka ve er tom a upipambaabaver man utashan mba televishen kua Intanet sha u samber a mbaaie. Kwagh ne ka a na yô, ishima i vihi ior a vese, nahan ve lumun a mbaaie mban a u tôvon sha mi shio.

3. Ka nyi ia wase se ve se hemba mbaaie mba Satana?

³ Doo se kpishi er se zough a kwagh u una wase se se gba ken mbaaie mba Satan ga yô. Kwagh shon yô, ka Bibilo i i ‘lu a inja sha mkôôm’ la. (2 Tim. 3:16) Ka a inja kpishi u se hen kwagh ken washika u apostoli Paulu yange nger sha kwagh u Mbakristu mbagenev ken Tesalonika mba i tsume a ve, ve hingir u lumun kwagh u lu mimi ga la. Yange wa ve kwagh kaa ér, “i̱ de kenden ne asema gaegh ga.” (2 Tes. 2:1, 2) Ka akaa a nyi nahan se fatyô u henen ken kwagh u Paulu yange wa ve sha dooshima nee, man se dondo a nyian nena?

4. Yange i ta Mbakristu mba ken Tesalonika icin sha kwagh u mve u ‘iyange i Yehova’ nena, man mba te se icin nyian nena?

⁴ Ken washika u hiihii u Paulu nger hen tiônnongo u ken Tesalonika la, a ôr kwagh u mve u ‘iyange i Yehova.’  Yange soo ér anmgbianev nav ve lu ken ime, shin iyange la i va bur ve a bur ga. Nahan a wa ve kwagh ér ve lu “ônov mba atetan,” ve lu “per geng ge geng.” (Ôr 1 Mbatesalonika 5:1-6.) Nyian ne, se mba keghen mtim u Zegebabilon, u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh la. Mtim na ne una lu mhii u iyange i vesen i Yehova la. Doo se kpishi er se seer kaven er awashima u Yehova a lu zan u za kuren yô. Shi hanma shighe tiônnongo ka a umbur se akaa a aa wase se u lun tsevaa yô. Aluer se mba ungwan akaa a ka i zer wan se ne yô, kwagh ne una seer taver ishima i se kange ser se er Aôndo tom a “mkav u ken ishima” la.—Heb. 5:14.

5, 6. (a) Paulu yange pase nyi ken washika na u sha uhar u a nger hen Mbatesalonika la? (b) Ica a gba tsô Aôndo una er nyi sha ikyev i Yesu, man doo u se pine ayol a ase ser nyi?

⁵ Paulu yange tindin Mbakristu mba ken Tesalonika a washika na u hiihii la ica i gbe ga yô, a shi a tindi ve a washika ugen, u sha uhar. A ôr ve kwagh u mve u zegecan, zum u Ter Yesu una tsaha “mba ve fe Aôndo ga man shi mba ve we Loho u Dedoo u Ter wase Yesu ikyo ga la.” (2 Tes. 1:6-8) Vegher u washika shon, u hegen a lu ityough 2 la pase ér mbagenev ken tiônnongo la yange ‘ishima nyian’ ve sha kwagh u mve u iyange i Yehova je ve hingir u nan jighjigh ér iyange shon nangem. (Ôr 2 Mbatesalonika 2:1, 2.) Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mban yange ve kav awashima u Yehova tsembelee ga, vough er Paulu yange va pase ken kwagh u a nger sha kwagh u kwaghôron u profeti la nahan. A kaa ér: “Mfe wase yina, kwaghôron wase u profeti la kpaa yina. Kpa zum u kwagh u a lu vough la una va yô, á kar a kwagh u a yen la kera.” (1 Kor. 13:9, 10) Nahan cii kpa, akaa a Aôndo yange mgbegha Paulu man apostoli Peteru kua mbajighjigh mbagenev mba i shighe ve mkurem nger la, taver ve ishima u tilen sha jighjigh her.

⁶ Aôndo yange mgbegha Paulu pase ér mvende u vendan mimi una dumbur shi “or u vendan atindi” la una va cii man iyange i Yehova ia va ye. * Paulu yange nger kwagh ne sha u kôôm mhen ve. Maa shighe a kuman yô, Ter Yesu una “tim” mba yange i tsugh ve la cii kera. Apostoli ne pase ityôkyaa i i ne ve i gbe u a tim ve kera yô; a kaa  ér ka sha ci u “ve ngohol dooshima u sha kwagh u mimi” la ga. (2 Tes. 2:3, 8-10) Doo u se pine ayol a ase ser: ‘Mimi doom ishima za kighir nena? Ka m hen magazin ne kua ityakerada igen i i gber sha ci u ior mba Aôndo tar sha won cii la, sha er me fa akaa a ken Bibilo a i sember tan iwanger sha mi la kpa?’

7, 8. (a) Ka kwaghbo u nyi yange gba u Mbakristu mba tsuaa mbara vea palegha? (b) Ka kwaghbo u vesen u nyi Mbakristu vea fatyô u tagher a mi nyiana?

⁷ Ka atesen a mbavendan mimi la tseegh aa fatyô u tsumen a Mbakristu ga. Paulu yange nger Timoteu washika kaa ér “mishe u hanma inja i kwaghbo cii yô, ka inyaregh ki saren.” Shi apostoli ne pase wang ér, ‘mbagenev yô, ki hange ve nahan ve tsume ve undu jighjigh u nan, ve kuma ayol a ve sha atsan atô kposo kposo.’ (1 Tim. 6:10) “Aeren a iyolough” kpa ka kwagh u una fatyô u tsumen a vese yô.—Gal. 5:19-21.

⁸ Sha nahan yô, se kav wang er yange hii ve Paulu ta Mbatesalonika icin var var sha kwagh u ior mba vea fatyô u vihin jighjigh ve u nan, mba a yila ve ér “mbaapostoli mba aiev” la yô. Mbagen ken ve lu mbaôron “akaa a geseghaa, sha u vea urugh mbahenen ken ijime ve yô.” (2 Kor. 11:4, 13; Aer. 20:30) Shighe kar yô, Yesu wuese tiônnongo u ken Efese la, sha ci u ve “lumun aferaior ga” yô. Mbaefese mban yange ve “kar” ior mban ve nenge yô, ve lu mbaapostoli mbaaiev jighilii. (Mpa. 2:2) Ka nahan ve yange Paulu wa Mbatesalonika kwagh ken washika u sha uhar u a nger ve la ye. A kaa ér: “Anmgbianev, se mba wan ne kwagh ken iti i Ter Yesu Kristu ser, kem nen ayol sha hanma anmgbian u nan zenden nzughul nzughul” yô. Maa a ter kwagh u Mbakristu mba “tom u shiren doo [ve] ga” la jighilii. (2 Tes. 3:6, 10) Aluer mba yange ve wa hwev, ve venda tom u eren la je kpa gba u a palegh ve yô, hire mba yange ve hii u tesen ieren i vendan mimi la ve, a kera palegh ve ga yee? Sha kpôô yô, yange gba u Mbakristu vea palegh ubombaiorov mban, man kape nyian kpa i gbe u se er je la.—Anz. 13:20.

9. Doo u se wa ikyo zum u or hii u meen se ér se ker mbaahaba shin se ôr akaa a geseghee sha iyol i mbagenev sha ci u nyi?

⁹ Er zegecan man mkur u botar ne la ve zurum yô, hemba kan a inja u se wa ikyo sha akaa a yange i ta Mbakristu mba tsuaa mbara icin sha mi la hegen cii. Mayange se soo ser mlumun u sha mhôôn u Aôndo la a hingir “gbilinkwagh ga,” sha er ityendezwa i zuan a uma u tsôron sha gayô shin tar la ia kar se ga yô. (2 Kor. 6:1) Doo u se wa ikyo zum u or u van mbamkombo asev nan hii u meen se ér se ker mbaahaba sha akaa a Bibilo i pase ga la, shin se̱ ôr akaa a geseghee sha iyol i mbatamen shin mbagenev mba civir Aôndo yô.—2 Tes. 3:13-15.

10. Lu atesen a nyi yange i wa Mbakristu mba ken Tesalonika kwagh ér ve var a mini?

¹⁰ Paulu yange taver anmgbianev nav mba ken Tesalonika ishima ér ve ‘tile dông,’ ve var a kwagh u ve hen la. (Ôr 2 Mbatesalonika 2:15.) Lu “akaa” a nyi yange i tese ve? Lu akaa a kwaghaôndo u aiegh tesen inja er ka atesen a injaa a ken Ruamabera la Paulu lu ôron kwagh u a ga. Kpa lu ôron kwagh u atesen a un man mbagenev ngohol hen Yesu la, kua akaa a Aôndo mgbegha mbaapostoli nger, agen kpishi va hingir vegher u icighan Ruamabera la. Paulu yange nger washika wuese tiônnongo u ken Korinte la. A kaa ér: “M wuese ne je er ne lu umbur mo sha hanma kwagh cii, man ne lu kuran ityesen er m ne ne nahan vough” yô. (1 Kor. 11:2) Atesen la yange due hen ior mba mimi, nahan lu u vea na a jighjigh.

11. Ka sha igbenda i nyi nahan a fatyô u tsughun mbageneve?

¹¹ Shighe u Paulu nger Mbaheberu washika  la, a pase igbenda ihiar i Orkristu nana fatyô u tan jighjigh u nan kera ve, nana kera za hemen u civir Yehova ga yô. (Ôr Mbaheberu 2:1; 3:12.) A ôr kwagh u or “kuwan karen ihyongo” man u ‘undun Aôndo.’ Tso ka a hii u kuwan karen ihyongo kure kure, a u or fan shio. Maa tegh tegh tsô a hii u gban ica a ihyongo. Nahan kpa ashighe agen or a fatyô u tuur tso u nan sha kpetar iyol i nan, yemen a mi ken mnger, maa una za kuwa a kar ihyongo. Avegher a ahar ne cii tese kwagh u una fatyô u eren or u nan de ér i tsugh nan shi nan hii u lun a akperan sha kwagh u atesen a mimi yô.

12. Ka akaa a nyi aa fatyô u vihin mlu wase u ken jijingii?

¹² Alaghga tsô ka kwagh u yange er mbagenev ken Tesalonika je la. Nyian di ye? Akaa a yan or shighe nga kpishi. Ka sea zaan sha ajiir a sha Intanet a lamen a ior her la fele fele, shin sea ôron shi sea tindin ior a ilyoho sha Intanet nduruu, shin sea tume ityough eren akaa a a doon se u eren la, shin sea soo u fan hanma kwagh u a lu zan hemen ken anumbe a eren yô, akaa ne a ya se shighe kpishi. Akaa ne cii aa fatyô u danen Orkristu, shi aa na nana kera lu a gbashima sha akaa a ken jijingi ga. Maa nyi ia ere? Nana kera lu a shighe u eren msen tsung shi henen Mkaanem ma Aôndo shi zan mbamkombo shi pasen loho u dedoo ga. Nahan yô, se er nan ve se lumun ser i kende se a ishima sha gaegh ga?

13. Er yange i tsengaôron nahana, ka ieren i nyi ior kpishi ve lu a mi nyiana, man ka nyi ia wase se ve jighjigh u nan wase una tenger ga?

¹³ Gba kpee u se umbur ser mkur u tar u Satan ne zurum, shi aluer se kôr ijende a mba ve vende u lumun ér se mba ken “ayange a masejime” la yô, kwagh a kese se. Apostoli Peteru yange nger kwagh sha kwagh u shighe u mkurtar kaa ér: “Mbanahantar vea due a tarnahan, vea zende sha asaren a ve ayol a ve. Vea kaa ér ityendezwa i m-ande Na ngi hana? Gadia hii sha shighe u uter kpe kera la akaa cii nga her di er a lu sha mhii u igbetar la nahan.” (2 Pet. 3:3, 4) Aluer se mba ôron Mkaanem ma Aôndo ayange ayange shi henen ma yô, kwagh ne una wase se u veren ishima sha shighe u se lu ker ne, nahan se za hemen u umbur er se lu ken “ayange a masejime” yô. Mvende u vendan mimi u i tsengaôron kwagh na, a lu zan hemen zan zan hegen la, hii ka kwagh u nyian a mi ga. “Or u vendan atindi” la ngu her, shi a za hemen u hendan kwagh a mbacivir Aôndo. Sha nahan yô, gba u mayange se hungur er iyange i Yehova i mgbôghom ga.—Sef. 1:7.

14. Aluer se mba eren tom u pasen kwagh sha gbashima yô, kwagh ne una kura se nena?

¹⁴ Ikyav tese wang ér gbenda u vesen u se za hemen u lun per shi lumun se i de kenden se asema sha ga yô, ka u eren tom u pasen loho u dedoo u Tartor la hanma shighe. Sha nahan yô, shighe u Kristu Yesu, u a lu ityough ki nongo na la kaa a mbadondon nav ér ve za gema akuraior cii a hingir mbahenen shi ve tese ve u kuran akaa a un tese ve la, lu wan ve kwagh u una kura ve yô. (Mat. 28:19, 20) Aluer ka u se dondo kwaghwan na ne yô, a gba u se eren tom u pasen kwagh ne sha gbashima. A̱ shi nan kpa anmgbianev mba ken Tesalonika yange ve eren tom u pasen kwagh shi tesen mbagenev la a ishima ve i môm ga. Umbur kwagh u Paulu yange ôr ve ne, ér: “De pirin nen Jijingi ga. De lahan akaaôron a uprofeti ga.” (1 Tes. 5:19, 20) Akaaôron a profeti a se henen shi se pasen mbagenev la ka a a doo tsung yô!

15. Ka akaa a lun se a iwasen a nyi nahan se fatyô u henen shighe u se lu eren mcivir u hen tsomboro?

¹⁵ Sha mimi yô, se cii se soo ser se wase icombor yase i fa u pasen kwagh tsembelee.  Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi nenge ér gbenda môm u eren kwagh ne yô, ka u tôôn shighe, henen igbenda i pasen kwagh sha ashighe agen a ve lu eren mcivir ve u hen tsombor la. Aluer ne time sha igbenda kposo kposo i hiden za sôron mba ve tese isharen la yô, kwagh ne una wase ne kpen kpen. Ne fatyô u timen sha mbampin mban shighe u ne eren mcivir u hen tsombor yô: Shighe u se hide u za sôron or yô, se lam vea nan sha nyi? Ka atineakaa a nyi nahan se lam sha mi ve, alaghga a sar nan u seer henen kwagh shono? Ka hanma shighe i hembe doon u za sôron oro? Shi ashighe agen icombor kpishi ka i tôô shighe i time sha akaa a á lu henen ken mbamkombo mba tiônnongo la, zum u í lu eren mcivir u hen tsombor yô. Ne fatyô u seer wan iyol sha mbamkombo mban sha er zum u ne ze ve yô, ne wa zwa kpa? Aluer ne mba wan zwa ken mkombo yô, kwagh ne una taver jighjigh wen u nan shi una na or a fatyô u kenden ne ishima sha ga. (Ps. 35:18) Mimi yô, aluer se mba civir Aôndo hen tsombor yô, kwagh ne una wase se se de u tan akperan shi keren mbaahaba sha akaa a mimi a se hen la.

16. Ka nyi i ne ve i gbe u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la vea za hemen u eren tom a mkav ve u ken ishima laa?

¹⁶ Ka sea gbidye kwar sha gbenda u Yehova a ne ior nav ve seer kaven kwaghôron u profeti u ken Bibilo la ken anyom a karen ne nahan, se nenge er injar i vesen i lu keghen se ken hemen yô. Mba i shigh ve mkurem la mba a ishimaverenkeghen i za hemen sha vea Kristu. Sha nahan yô, gba u vea za hemen u eren tom a mkav ve u ken ishima la. Se fatyô u kaan ser mkaanem ma Paulu yange nger hen Mbatesalonika la kure sha a ve vough. A kaa ér: “Ka u sé sugh Aôndo sha ci wen gbem, ne anmgbianev mba ne doo Ter ishima gadia Aôndo tsuwa ne sha . . . u zan ken myom sha mtsegh u sha Jijingi man sha u nan kwagh u mimi la jighjigh.”—2 Tes. 2:13.

17. Ka ishimataver i nyi u zough a mi ken mkaanem ma i nger ken 2 Mbatesalonika 3:1-5 laa?

¹⁷ Mba ve ver ishima u va zuan a uma u tsôron shin tar la kpa gba u vea nôngo vea palegh hanma kwagh u una fatyô u kenden ve asema sha gaegh cii. Aluer u ngu a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar ne gbem sha won yô, doo u u ungwa kwagh u Paulu a taver mba ken Tesalonika mba i shigh ve mkuren a na imôngo la ishima sha dooshima ér ve er la. (Ôr 2 Mbatesalonika 3:1-5.) Doo u hanma wase nana tese iwuese tsung sha mkaanem ma sha dooshima mara. Mimi yô, uwashika mba Paulu yange nger hen Mbatesalonika la ta se icin sha kwagh u mbaahaba mba keren shin mbamhen mba kpeegh sha gbenda u injaa kpen kpen. Er se zurum a mkur nyian kpishi yô, doo u se Mbakristu se tese iwuese sha akaa a i te se icin sha mi la tsung.